<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sklep I Cp 2789/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.2789.2015

Evidenčna številka:VSL0064895
Datum odločbe:27.10.2015
Senat, sodnik posameznik:Mojca Hribernik (preds.), dr. Peter Rudolf (poroč.), Danilo Ukmar
Področje:ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena začasna odredba - nesklepčnost - nesklepčen predlog - trditvena podlaga

Jedro

Namen t.i. ureditvenih začasnih odredb ni v zagotavljanju možnosti kasnejše izvršbe zavarovane (nedenarne) terjatve, ampak v začasni ureditvi spornega razmerja. Vendar pa mora biti tudi v teh primerih podana (elementarna) pravno vsebinska povezava med uveljavljanimi (nedenarnimi) zahtevki in namenom (vsebino) predlagane začasne odredbe. Za presojo, ali ta obstaja ali ne, pa je dolžna v prvi vrsti stranka, ki njeno izdajo predlaga, zagotoviti jasno in konkretno trditveno podlago, ki to omogoča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru toženke ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje I P 1335/2013 z dne 13.4.2015 v II. točki izreka razveljavi, tožničin predlog za izdajo začasne odredbe z dne 3.4.2015 pa zavrne.

II. O stroških ugovora zoper sklep o začasni odredbi, odgovora nanj ter tega pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklepom z dne 29.6.2015 zavrnilo toženkin ugovor in odločilo, da ostane sklep o začasni odredbi z dne 13.4.2015 v celoti v veljavi.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da njenemu ugovoru zoper sklep o začasni odredbi ugodi, podrejeno pa da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje (vse s stroškovno posledico). Poudarja, da naj bi s tem, ko je dovolilo zavarovanje vtoževanih nedenarnih terjatev (česar tožnica ni predlagala) sodišče odločilo mimo predloga za zavarovanje. V obrazložitvi tudi ni pojasnilo, za zavarovanje katere od vtoževanih (nedenarnih) terjatev je začasno odredbo izdalo, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti. Poudarja, da lahko sodišče začasno odredbo izda le za zavarovanje tistega zahtevka, za katerega je stranka to predlagala. Sodišče je v konkretnem primeru brez utemeljenega razloga oziroma brez podlage (saj to ni bilo predlagano) presojalo in se izreklo o verjetnosti obstoja nedenarnih terjatev. Izdalo je začasno odredbo, s katero namena zavarovanje teh nedenarnih terjatev ni mogoče. Z začasnim odlogom obveznosti plačevanja najemnine vtoževanih nedenarnih terjatev ni mogoče zavarovati. Glede na vsebino tožničinega predloga ni dvoma, da je bilo predlagano zavarovanje denarne terjatve, konkretno terjatve na vračilo plačanih najemnin po Pogodbi o najemu. Tudi če bi se predlog nanašal na zavarovanje nedenarnih terjatev, toženka meni, da pogoj verjetnosti obstoja le-teh ni izpolnjen. Ker je sodišče v 16. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo, da je tožničino sklicevanje na pogodbeno določilo o prenehanju stavbne pravice neutemeljeno, bi moralo zaključiti, da obstoj te terjatve ni verjetno izkazan. Sodišče je glede vprašanja pomena oziroma pravnih učinkov toženkinega odstopa terjatve na plačilo najemnin banki zmotno uporabilo materialno pravo. Toženka svojih terjatev do tožnice iz naslova pogodbe o najemu ni zastavila, ampak jih je banki odstopila v zavarovanje. Pravni učinki zastave terjatve in odstopa terjatve v zavarovanje pa so različni. Ko je dolžnik obveščen o odstopu terjatve, je zavezan novemu upniku in ne več prejšnjemu. V konkretnem primeru je bila tožnica kot dolžnik o cesiji obveščena maja 2012, to je pred vložitvijo predloga za začasno odredbo in pred začetkom te pravde. Sodišče je spregledalo toženkine ugovorne navedbe, koliko naj bi prejela iz naslova najemnine, prav tako, da je plačala 181.296,00 EUR nadomestila za stavbno pravico ter da je stavba, ki jo je zgradila na podlagi stavbne pravice, vredna 871.128,00 EUR. V primeru ničnosti pogodb bo njena obveznost plačila prejetega manjša od po temelju enake obveznosti tožnice. Tožnica je podala zgolj pavšalne in dokazno nepodprte navedbe o svojem težkem finančnem stanju. Če je namen izdaje začasne odredbe tožnico zavarovati pred neugodnimi posledicami morebitne trajne nelikvidnosti in stečaja toženke, potem ni dopustno dovoliti zavarovanja s sredstvom oziroma na način, ki likvidnostno situacijo toženke poslabšuje in nevarnost stečaja povečuje. Sodišče je posledice začasne odredbe na položaj toženke napačno ocenilo, posledično pa je napačno tudi tehtanje oziroma primerjava vpliva začasne odredbe na položaj obeh strank.

3. Tožnica je v odgovoru predlagala zavrženje podredno pa zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Za zavarovanje tako denarnih kot nedenarnih terjatev morajo biti izpolnjeni v ZIZ(1) predvideni pogoji. Glede nedenarnih terjatev je potrebno poleg določbe 272. člena upoštevati tudi naslednji (to je 273.) člen ZIZ, ki v prvem odstavku določa, da sme sodišče v zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, pri čemer (nato v nadaljevanju) primeroma našteva posamezne oblike takšnih odredb. Že iz te določbe smiselno izhaja, da je moč izdati samo takšno začasno odredbo, s katero bo dosežen namen zavarovanja (nedenarne terjatve). Res je, da namen t.i. ureditvenih začasnih odredb(2) ni v zagotavljanju možnosti kasnejše izvršbe zavarovane (nedenarne) terjatve, ampak v začasni ureditvi spornega razmerja. Vendar pa mora biti tudi v teh primerih(3) podana (elementarna) pravno vsebinska povezava med uveljavljanimi (nedenarnimi) zahtevki in namenom (vsebino) predlagane začasne odredbe. Za presojo, ali ta obstaja ali ne, pa je dolžna v prvi vrsti stranka, ki njeno izdajo predlaga, zagotoviti jasno in konkretno trditveno podlago, ki to omogoča. Opredelitev predpostavk, namena in vsebine predlagane začasne odredbe je v dispoziciji predlagatelja, ki na drugi strani s tem postavi okvir (meje) presoje sodišča(4) (prvi odstavek 2. člena in prvi odstavek 7. člena ZPP(5)).

6. Da tožnica (ki se je v predlogu za izdajo začasne odredbe sklicevala na zavarovanje denarne terjatve in 270. člen ZIZ) ni ponudila trditev, ki bi omogočale prepoznati (vsebinsko) povezavo med postavljenim denarnim zahtevkom (na vrnitev že plačanih najemnin) in vsebino predlagane začasne odredbe, je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje(6). Spregledalo pa je, da to povsem enako velja tudi v razmerju do vtoževanih nedenarnih zahtevkov. Tožničine v predlogu za izdajo začasne odredbe (z dne 3.4.2015) podane trditve ne zaznamuje le obilo nejasnosti(7) (protislovij), ampak hkrati tudi očitna odsotnost jasnih (konkretnih) trditev, ki bi omogočale presojo, ali obstaja (elementarna) pravno vsebinska povezava med uveljavljanimi (nedenarnimi(8)) zahtevki ter namenom (vsebino) predlagane začasne odredbe(9), oziroma zakaj bi ostalo sodno varstvo teh (nedenarnih) zahtevkov, v kolikor predlagana začasna odredba ne bi bila izdana, brez pomena. Tak predlog je zato brez dvoma nesklepčen in bi ga moralo sodišče prve stopnje zavrniti. Ker tega ni storilo, je napačno uporabilo materialno pravo. Iz tega razloga je bilo potrebno pritožbi(10) in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se toženkinemu ugovoru ugodi ter se sklep o začasni odredbi razveljavi, tožničin(11) predlog za izdajo začasne odredbe pa zavrne (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odloči o zahtevi za povrnitev stroškov sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Slednje pomeni, da bo stroških ugovora zoper sklep o začasni odredbi, odgovora nanj in tega pritožbenega postopka (ki so odvisni od uspeha v pravdi) odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

-------------

Op. št. (1): Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/1998, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (2): Ki naj bi bila po mnenju sodišča prve stopnje predlagana v konkretnem primeru.

Op. št. (3): Ob siceršnjem upoštevanju restriktivnega pristopa pri izdaji takšnih začasnih odredb.

Op. št. (4): Glej tudi sklep tega sodišča V Cpg 1953/2014 z dne 18.12.2014.

Op. št. (5): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (6): Glej 9. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Op. št. (7): Omenjanje (glej II. točko obrazložitve predloga) denarne terjatve, ki naj bi jo imela do toženke in ki naj bi se z vsakim dnevom povečevala, sklicevanje na zavarovanje denarne terjatve oziroma namen zavarovanja (ki naj bi bil v konkretnem primeru ta, da se prepreči nevarnost, da tožnica kljub zanjo ugodni sodbi, ne bi mogla doseči vračilo tega, kar plačuje toženki).

Op. št. (8): Ki so v konkretnem primeru po svoji vsebini tako ugotovitvene kot dajatvene (in oblikovalne) narave.

Op. št. (9): Kar (pavšalno) sklicevanje na potrebo po zavarovanju javnih financ oziroma na težave pri opravljanju javnih nalog (vrtec), samo za sebe prav gotovi ni.

Op. št. (10): Ker ji je bilo potrebno ugoditi že iz omenjenega razloga, se do ostalih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni opredeljevalo.

Op. št. (11): Katere v odgovoru na pritožbeno izraženo stališče, češ da ne določbe ZIZ in ne določbe ZPP pritožbe zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o začasni odredbi ne predvidevajo, je v očitnem nasprotju z določbo petega odstavka 9. člena ZIZ (v zvezi z 239. členom ZIZ).


Zveza:

ZIZ člen 272, 273. ZPP člen 7, 7/1, 7/2.
Datum zadnje spremembe:
14.12.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg4MTA1