<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep II Cpg 93/2014
ECLI:SI:VSLJ:2015:II.CPG.93.2014

Evidenčna številka:VSL0058471
Datum odločbe:24.03.2015
Senat, sodnik posameznik:Vesna Jenko
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:trditvena podlaga - pogodba - neupravičena obogatitev - utemeljitev zahtevka - pasivna legitimacija

Jedro

Tožeča stranka je svoj zahtevek utemeljevala na pogodbeni podlagi in ne na podlagi neupravičene pridobitve. Navedba pravne podlage sicer ni nujna, vendar jo sodišče preizkuša zgolj v mejah v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev. Tožeča stranka je tožbeno zatrjevala pogodbeno podlago, zato bi moralo sodišče prve stopnje le v tem obsegu izvajati dokaze in sprejeti dejansko in pravno presojo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 6928/2012 z dne 19. 1. 2012 razveljavi v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 358,51 EUR stroškov prvostopenjskega postopka v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti še 409,36 EUR pritožbenih stroškov v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 6928/2012 z dne 19. 1. 2012 v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka (I. točka izreka sodbe). Nadalje je odločilo, da je tožena stranka dolžna v 8-ih dneh od vročitve sodbe sodišča prve stopnje plačati tožeči stranki pravdne stroške v znesku 544,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (II. točka izreka sodbe).

2. Zoper sodbo se je po pooblaščencu pravočasno pritožila tožena stranka iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ter višjemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni, tako da zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti ter spremeni tudi stroškovno odločitev, tako da v celoti ugodi stroškovnemu zahtevku tožene stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi, oziroma podredno, da razveljavi sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V vsakem primeru pa zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila ter predlagala, da višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženi stranki pa naloži v plačilo pritožbene stroške tožeče stranke, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila, vse v 15-ih dneh, da ne bo izvršbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V sporih majhne vrednosti je sodbo mogoče izpodbijati samo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

6. V predmetni zadevi tožeča stranka zoper toženo stranko vtožuje plačilo za opravljene storitve radijskega oglaševanja za koncert, osvetlitve in ozvočenja za koncert, katerega organizator je bila tožena stranka, na podlagi računa št. 15211/11 z dne 12. 12. 2011 (priloga A1).

7. Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da se je dne 10. 12. 2012 v športni dvorani K. odvil koncert D., da je bila organizator navedenega koncerta tožena stranka, in da je tožeča stranka storitve, v zvezi s katerimi je zahtevala plačilo, tudi opravila. Med pravdnima strankama je bilo sporno, ali se je D.M. v imenu in na račun tožene stranke zavezal, da bo slednja plačala opravljene storitve tožeče stranke.

8. Višje sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku najprej ugotavljalo (edino) sporno pravno relevantno dejstvo, t. j. ali se je D.M. zavezal v imenu in na račun tožene stranke, da bo le-ta plačala storitve tožeče stranke, z namenom da bi ugotovilo, ali je bila med pravdnima strankama sklenjena (podjemna) pogodba. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov (zaslišanja prič D.V., A.K. in D. M. ter listin v spisu) zaključilo, da ni moglo z zadostno stopnjo verjetnosti ugotoviti, da drži s strani tožeče stranke zatrjevano dejstvo, da se je D.M. zavezal v imenu in na račun tožene stranke, da bo slednja plačala storitve tožeči stranki. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje (ne sicer izrecno) štelo, da pogodba med strankama ni bila sklenjena in je zato presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi. Presodilo je, da je tožena stranka kot organizator koncerta nedvomno pridobila brez pravnega temelja korist s storitvijo tožeče stranke (storitve radijskega oglaševanja za koncert, osvetlitve in ozvočenja za koncert), slednja pa je bila prikrajšana. Zato je na podlagi pravil Obligacijskega zakonika (OZ) o neupravičeni pridobitvi zahtevku tožeče stranke v celoti ugodilo, upoštevaje dejstvo, da tožena stranka sámi višini tožbenega zahtevka ni obrazloženo ugovarjala.

9. Tožena stranka v pritožbi (med drugim) kot bistveno očita, da zaključek sodišča prve stopnje, da je zahtevek tožeče stranke utemeljen na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi, ni pravilen. Pojasni, da je sodišče toženi stranki naložilo plačilo storitev tožeče stranke na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi ter s tem zmotno uporabilo materialno pravo oziroma zatrjuje, da tožeča stranka v tej smeri ni podala prav nobene trditvene podlage. Pritožbeni očitek je utemeljen. Tožena stranka utemeljeno opozarja, da tožeča stranka ni navedla nobene trditvene podlage v zvezi z neupravičeno pridobitvijo. Višje sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka svoj zahtevek utemeljevala na pogodbeni podlagi in ne na podlagi neupravičene pridobitve. Iz trditvene podlage tožeče stranke na eni strani izhaja, da sta stranki poslovno sodelovali, da je na podlagi naročenega in opravljenega dela (opravljene storitve radijskega oglaševanja za koncert, osvetlitve in ozvočenja za koncert) tožeča stranka izstavila račun, da je tožena stranka za izvedbo prireditve najela tožečo stranko; na drugi strani pa se je tožena stranka branila z ugovorom pasivne legitimacije ter podala trditveno podlago, da ni bila v nobenem poslovnem odnosu s tožečo stranko, da med strankama ni bila sklenjena pogodba in da se je D.M. dogovarjal v svojem imenu in za svoj račun ter da je nastopal samostojno.

10. Višje sodišče pojasnjuje, da 190. člen OZ, ki ureja neupravičeno obogatitev, določa, da je dolžan prejeto vrniti tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega. Predpostavke neupravičene obogatitve so tako: prikrajšanje, obogatitev (na račun drugega), vzročna zveza in odsotnost pravne podlage za prehod premoženja. Višje sodišče soglaša s pritožbenim stališčem, da tožeča stranka vseh teh predpostavk ni niti zatrjevala. Ni namreč pojasnila oziroma navedla niti prikrajšanja na eni strani oziroma obogatitve na drugi strani niti vzročne zveze med prikrajšanjem in obogatitvijo, ne prehoda premoženja brez pravnega temelja. Ves čas postopka je namreč navajala ravno obratno, in sicer, da so podlaga njenega zahtevka opravljene storitve radijskega oglaševanja za koncert, osvetlitve in ozvočenja za koncert, ter da se je za njihovo plačilo v imenu in na račun tožene stranke zavezal D.M. (smiselno zatrjevanje podjemne pogodbe, torej pogodbena podlaga) in na tem dogovoru utemeljevala svoj zahtevek. Višje sodišče pojasnjuje, da v skladu z določbo 180. člena ZPP navedba pravne podlage tožbenega zahtevka ni nujna sestavina tožbe, kar pomeni, da sodišče pri sojenju nanjo ni vezano. Vendar pa sodišče preizkuša pravno podlago le v okviru v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev. Tožeča stranka je tožbeno zatrjevala pogodbeno podlago, zato bi moralo sodišče prve stopnje le v tem obsegu – tudi v skladu z razpravnim načelom (7. člen ZPP) – izvajati dokaze in sprejeti dejansko in pravno presojo. Na podlagi navedenega se po presoji višjega sodišča izkaže zaključek sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek utemeljen na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi, za nepravilen.

11. Višje sodišče je zato v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe (drugi odstavek 350. člena ZPP) presojalo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje še z vidika utemeljenosti tožbenega zahtevka na pogodbeni podlagi. V zvezi z vprašanjem spornega pravno relevantnega dejstva, t. j. ali se je D.M. zavezal v imenu in na račun tožene stranke, da bo le-ta plačala storitve tožeče stranke, z namenom da bi se ugotovilo, ali je bila med pravdnima strankama sklenjena (podjemna) pogodba, pa je prvostopenjsko sodišče po presoji izvedenih dokazov in izpovedb zaslišanih prič D.V., A.K. in D.M. ter korespondence (priložene e-pošte (priloge A5 do A 12) sicer ugotovilo, da se je M. s tožečo stranko dogovoril za izvedbo storitev za koncert v K., ni pa moglo z dovolj visoko stopnjo verjetnosti, ki ne bi puščala dvoma v sklenitev pogodbenega razmerja med pravdnima strankama ugotoviti, ali je M. sklenil s tožečo stranko pogodbo v imenu in za račun tožene stranke. Za presojo obstoja pogodbenega razmerja med pravdnima strankama namreč ni dovolj le med pravdnima strankama nesporno dejstvo, da je bila tožena stranka organizator koncerta. Ker za utemeljenost tožbenega zahtevka prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo pravno relevantnega dejstva pogodbenega razmerja med pravdnima strankama (pravilna ugotovitev dejanskega stanja pa v sporih majhne vrednosti ne more biti predmet pritožbenega preizkusa), kot je bilo obrazloženo, pa prvostopenjsko sodišče za odločitev o tožbenem zahtevku na podlagi materialnopravnih pravil o neupravičeni pridobitvi ni imelo podlage v trditvenem gradivu, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (4. alinea 358. člena ZPP).

12. Sprememba sodbe je narekovala tudi odločitev pritožbenega sodišča o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ker je tožena stranka v postopku uspela, ji gredo stroški prvostopenjskega postopka in sicer nagrada odvetniku za sestavo ugovora zoper sklep o izvršbi po tar. št. 3468 ZOdvT 63,00 EUR in za materialne stroške po tar. št. 6002 ZOdvT 12,60 EUR, povečano za 20 %-ni DDV skupaj 90,72 EUR ter nagrada za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT 73,50 EUR (upoštevaje nagrado v izvršilnem postopku), za narok 126,00 EUR po tar. št. 3102 ZOdvT, za materialne stroške po tar. št. 6002 ZOdvT 20,00 EUR, povečano za 22 %-ni DDV pa 267,79 EUR. Skupaj je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 358,51 EUR stroškov prvostopenjskega postopka. Pritožbeno sodišče pa toženi stranki ni priznalo priglašenih potnih stroškov, ker jih zneskovno ni opredelila. Toženi stranki pa gredo tudi pritožbeni stroški in sicer sodna taksa za pritožbo 180,00 EUR ter nagrada pooblaščencu za pritožbeni postopek po tar. št. 3210 ZODvT 168,00 EUR in materialni stroški po tar. št. 6002 ZOdvT 20,00 EUR, upoštevaje 22 %-ni DDV pa 229,36 EUR, skupno torej 409,36 EUR pritožbenih stroškov. Navedene stroške je skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP toženi stranki dolžna plačati tožeča stranka, sama pa je dolžna nositi svoje stroške odgovora na pritožbo.


Zveza:

ZPP člen 7, 180. OZ člen 190.
Datum zadnje spremembe:
30.09.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg0ODE4