Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 168cT1zYXphcyZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT03
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sodba I Cp 2696/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.11.2010neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis - tarifa SAZAS - učinek pravnega pravila - načelo pravne države – enostransko določanje višine avtorskih honorarjev – novo tarifiranjePravilnika o javni priobčitvi glasbenih del ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku. 11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
VSL sodba I Cp 2786/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.11.2010pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis – tarifa SAZAS – vezanost sodnika na ustavo in zakonPravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 je bil sprejet v nasprotju z določili takrat veljavnega ZASP – UPB 1, zato ni veljaven.Podzakonskega predpisa, ki je v nasprotju z zakonom, sodišče ne sme uporabiti, saj je po določbi 125. člena Ustave Republike Slovenije sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. Na neveljaven predpis torej ni mogoče opreti odločitve, zato je v takem primeru potrebno uporabiti neposredno ustavo ali zakon.
VSL sklep II Cp 3466/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.10.2010začasna odredba – trditvena podlaga – predlog za izdajo začasne odredbe - ureditvena začasna odredbaTako kot pri odločanju o tožbenem zahtevku, je sodišče tudi pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe vezano na trditveno podlago in na sam predlog.
VSL sodba I Cp 2054/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.10.2010pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neuporaba podzakonskega predpisa – vezanost sodnika na ustavo in zakon – tarifa SAZASČe je nek podzakonski predpis v nasprotju z zakonom ali z Ustavo, ga sodišče ne more uporabiti in nanj opreti svoje odločitve, ampak uporabi neposredno zakon ali Ustavo, v sam podzakonski predpis z učinkom navzven pa ne poseže.
VSL sodba II Cp 1622/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.07.2010upravljanje in uveljavljanje avtorskih pravic – kolektivno upravljanje – neuporaba podzakonskega predpisa – exceptio illegalis – tarifa SAZAS – učinek pravnega pravila – načelo pravne državePravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (1998) ni mogoče uporabiti, ker ni bil sprejet po predpisanem postopku. 11. člen Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del je nepopolno (nesamostojno) pravno pravilo, zato brez dodatne konstitutivne sestavine nima neposrednega učinka na s tarifo določene obveznosti uporabnikov in pravice avtorjev.
sodba U 940/2008Upravno sodiščeUpravni oddelek10.06.2010ukrep nadzornega organa – SAZAS – pristojnost za sprejem notranjih aktov – vsebina letnega poročila po ZASP – upravni postopek – načelo zaslišanja strankeV razmerju med kolektivno organizacijo in njenimi člani, ki je po pravni naravi mandatno razmerje, predstavlja letno poročilo realizacijo dolžnosti prevzemnika naročila – kolektivne organizacije o dajanju računa iz opravljenih poslov na splošni ravni. Zato mora biti delitev zbranih sredstev, kar je zakonsko določena vsebina letnega poročila, prikazana tako, da je preverljiva. S tem se članom, tudi zunanjim, zagotavlja statutarna pravica do vpogleda v finančno poslovanje.
Sodba U 14/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.05.2010stroški, nastali v zvezi z določanjem tarife oziroma višine avtorskega nadomestilaRok za izdajo odločbe (prvi odstavek 222. člena ZUP) je sicer instrukcijski rok, ki pa skladno z načelom zakonitosti v upravnem postopku, to načelo pa je del ustavnega načela pravne države, sili organe, ki vodijo postopke, k aktivnosti, in daje pristojnim organom možnosti nadzora in ukrepanja v primeru neutemeljenih zastojev pri delu organa. Čeprav je ta rok instrukcijski, pa po presoji Vrhovnega sodišča od organa zahteva, da pojasni zamudo, še zlasti pa, da to pojasni pri odmeri stroškov postopka, ki so v takih primerih po ZASP odvisni od dolžine postopka, vendar ne od nepotrebne dolžine postopka.
VSL sodba II Cp 806/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.05.2010avtorska pravica - javna priobčitev glasbenih del – plačilo nadomestila – višina nadomestila – veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (2006) – exceptio illegalisZa veljavno sprejetje Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (2006) skupaj s tarifnim delom bi moral imeti SAZAS soglasje reprezentativnih združenj. Ker takšnega soglasja ni bilo, je bil Pravilnik sprejet v nasprotju z ZASP, zato ni veljaven. Zvišane vrednosti nadomestil SAZAS ne more utemeljevati niti na podlagi 11. čl. Pravilnika (1998) o letnem usklajevanju vrednost tarife z uradno objavljenimi podatki, ne da bi bila uskladitev objavljena.
VSL sodba I Cp 3567/2009Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.12.2009kršenje avtorskih pravic - povrnitev škode – civilna kazen zaradi kršenja avtorskih pravicTožeča stranka, ki ji je poverjeno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic, je upravičena zahtevati civilno kazen zaradi kršenja avtorskih pravic, vendar njen zahtevek, ki ga utemeljuje s plačilno nedisciplino pri izpolnjevanju pogodbene obveznosti, ni utemeljen. S 3. odstavkom 168. člena ZASP predpisana sankcija je po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, ki se glede na določilo 3. odstavka 247. čl. OZ ne more dogovoriti za denarne obveznosti.
VSL sklep II Cp 1449/2009Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek08.07.2009nadomestilo za uporabo avtorskega dela – pogodba – neupravičena obogatitevMaterialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja oz. imetnika avtorske pravice s tem, da dajejo imetniku izključno pooblastilo za dovoljevanje ali prepovedovanje uporabe varovanega dela. Uporaba avtorskega dela je tako dopustna le, če je uporabnik pridobil ustrezno materialno upravičenje. Pomanjkanje pogodbene ureditve plačevanja nadomestil še ne pomeni, da nadomestil za uporabo ni potrebno plačati, saj gre za neupravičeno pridobitev koristi.
Sodba II Ips 606/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.10.2008veljavnost pogodbe - avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - posredno zastopanje avtorjevDoločbe 2. oddelka 6. poglavja ZASP opredeljujejo le notranje razmerje v okviru dejavnosti kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic, to je razmerje med imetniki pravic in kolektivno organizacijo, ki te pravice skupinsko upravlja bodisi po samem zakonu bodisi po pogodbi z imetniki pravic. To razmerje je po svoji pravni naravi mandatno razmerje, katerega vsebina, s tem pa okvir delovanja kolektivne organizacije, je določena že z zakonom. V zunanjem razmerju, to je v razmerju do uporabnikov in tretjih, pa kolektivna organizacija ne nastopa kot (neposredni) zastopnik avtorjev, temveč kot posebne vrste skrbnik imetnikov pravic, ki te pravice upravlja za več avtorskih del več avtorjev hkrati. Navzven ima kolektivna organizacija tako značaj kolektivnega avtorja z vsemi značilnostmi avtorja, ki vsa dejanja in posle opravlja za račun avtorjev (in imetnikov sorodnih pravic) in v njihovem kar najboljšem interesu, vendar to počne - in to je v predmetni zadevi bistveno - v...
Sodba II Ips 373/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.04.2008izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod – pravna domneva – pravna fikcija – obveznosti družbenika – male avtorske pravice – aktivna legitimacijaV primeru izbrisa družbe se lahko družbenik reši plačila obveznosti le v primeru, če dokaže, da ni imel statusa aktivnega družbenika (da je bil pasivni družbenik). Smisel domnev v pravu je v olajšanju dokazovanja, kar pa ne pomeni, da stranki ni potrebno ničesar dokazati. Stranka mora še vedno dokazati t.i. domnevno bazo.
Sodba II Ips 879/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.04.2007avtorski honorar - javno izvajanje neodrskih glasbenih del - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - prva objava - javna priobčitev dela - uporaba avtorskega dela - male pravice - splošna tarifa za uporabo avtorskih delAvtor ima izključno pravico prve objave glasbenega dela in izključno pravico uporabe glasbenega dela v netelesni obliki, to je javna, priobčitev dela z javnim izvajanjem. Objava pomeni, da je avtorsko delo postalo dostopno javnosti, to je, da ga je večje število oseb čutno zaznalo. Prva živa izvedba glasbenega dela pomeni njegovo objavo. Zato prva izvedba ne pomeni, da je glasbeno delo v izvajalskem smislu že objavljeno. Šele po prvi objavi (živi izvedbi) postane avtorsko glasbeno delo že objavljeno in šele nato sme kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic uveljavljati tako imenovane male pravice iz 1. točke prvega odstavka 147. člena ZASP. Tudi ob nenatančnem pravilniku oziroma tarifi uporabnik ne more uporabljati avtorskih pravic brezplačno. Tarifa se smiselno uporabi tako, da se ugotovi honorar, ki po višini ustreza običajnemu plačilu za javno uporabo glasbenih del.
Sodba II Ips 742/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.01.2006kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - višina nadomestila - pogodba - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvariToženka je imela od nezakonite uporabe tuje pravice določene koristi, zato imajo avtorji oziroma zanje kolektivna organizacija pravico terjati nadomestilo, ki je po višini običajno za javno uporabo glasbenih del.
VSL sklep II Cp 346/2004Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.10.2005javno predvajanje avtorskih glasbenih delPo tarifni št. III-A Tarife za javno priobčitev glasbenih del lahko tožeča stranka zahteva plačilo od gostinskih obratov z mehanično glasbo tako, če se ta predvaja iz glasbenega stolpa, kot tudi, če se predvaja preko radijskega ali televizijskega sprejemnika. Ker je tožeča stranka v postopku pravočasno zatrjevala, da je v lokalu tudi televizijski sprejemnik in za to predložila ustrezne dokaze, bi moralo sodišče tudi ob ugotovitvi, da v lokalu ni glasbenega stolpa, tožbenemu zahtevku delno ugoditi. 
Sklep I R 5/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.02.2005spor o pristojnosti - avtorski spor - izključna pristojnostSicer res skope tožbene trditve o večkratni zlorabi tožnikove avtorske pravice v uvodnem delu tožbe in toženčeve trditve, da spor izhaja iz založniške pogodbe, v sedanji fazi postopka ne omogočajo zanesljivega sklepa, da dela tožbe pod točkama 2 in 3 nimata narave avtorskega spora.
Sodba I Up 198/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.10.2004kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - stranka v postopkuMožnost priznanja stranke kot stranskega udeleženca ima tisti, ki izkaže, da v postopek vstopa zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, ki izhajajo iz materialnega predpisa.
Sodba II Ips 125/2002Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.09.2002zamudna sodba - aktivna legitimacija SAZAS - kolektivno uveljavljanje avtorskih honorarjev - male avtorske pravice za glasbo - pravica do avtorskega honorarjaObseg izpodbijanja zamudne sodbe je omejen, ker se ta ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Zato ni mogoče z dodatnimi navedbami v reviziji vplivati na to, da bi se materialnopravna presoja obravnavala glede na širše ali drugačno dejansko stanje od tistega, ki izhaja tožbe.
Sodba II Ips 377/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.03.2002varstvo avtorskih pravic - avtorsko delo - skladba - predelava (aranžma) skladbeUgotovljeno je bilo, da je skladba, torej izvirno avtorsko delo, doživela predelavo. Ta predelava je zato deležna enakega pravnega varstva, kot velja za izvirno avtorsko delo.
VSL sklep I Cp 119/2001Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek28.03.2001prekinitev postopka - stranka postopka - nepopolna tožba - zavrženje1. Sodišče, razen v primeru, ko so izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka iz 205. člena ZPP, ni dolžno pozivati nekoga tretjega (ki ni vložil tožbe) ali bi prevzel vlogo tožeče stranke v postopku. 2. Stranka mora vložiti takšno vlogo, ki je razumljiva in obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava. V skladu z določbo drugega odstavka 105. člena ZPP mora vsaka vloga, torej tudi tožba, med drugim obsegati ime ter stalno oz. začasno prebivališče oz. sedež strank... Ker v obravnavani zadevi tožba ne vsebuje vsega, da bi se lahko obravnavala, saj ne vsebuje popolnega naziva, sedeža in naslova tožene stranke, skladnega z vpisom v sodni register, je sodišče prve stopnje tožečo stranko v skladu z določbo prvega odstavka 108. člena ZPP pravilno pozvalo, naj tožbo popravi. Ker pa tožeča stranka ni ravnala v skladu z omenjenim pozivom, je moralo ob uporabi določbe četrtega odstavka 108. člena ZPP tožbo zavreči. 

Izberi vse|Izvozi izbrane