<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep I Up 67/2008
ECLI:SI:VSRS:2008:I.UP.67.2008

Evidenčna številka:VS19753
Datum odločbe:06.03.2008
Opravilna številka II.stopnje:Sklep UPRS U 136/2008
Področje:UPRAVNI SPOR
Institut:začasna odredba - težko popravljiva škoda

Jedro

Ureditvene začasne odredbe ni možno izdati, če ni izkazan prvi pogoj za njeno izdajo, to je nastanek težko popravljive škode za tožnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo tožnice za izdajo začasne odredbe po 3. odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), s katero je tožnica predlagala, da naj sodišče do pravnomočnosti odločbe po njenem predlogu za ugotovitev ničnosti odločbe Upravne enote Kranj z dne 25.2.2002 o določitvi funkcionalnega zemljišča k Domu starejših občanov ... (v nadaljevanju: Dom), prepove Domu pravno poslovno razpolaganje in gradnjo objektov na parc. št...., vse k.o.... Zahtevo za izdajo začasne odredbe je tožnica vložila hkrati s tožbo, s katero izpodbija odločbo Upravne enote Kranj z dne 5.11.2007, s katero je bil zavrnjen njen predlog za ugotovitev ničnosti odločbe Upravne enote Kranj o določitvi funkcionalnega zemljišča k Domu z dne 25.2.2002 Sodišče prve stopnje je izdajo zahtevane začasne odredbe zavrnilo, ker tožnica ni z ničemer izkazala nastanka težko popravljive škode, ki bi ji bila prizadeta zaradi odločbe o določitvi funkcionalnega zemljišča in ni izkazala potrebe za začasno ureditev stanja - prepovedi razpolaganja, torej zakonskih pogojev iz 3. odstavka 32. člena ZUS-1. Na strani tožnice je namreč, da verjetno izkaže težko popravljivo škodo in utemelji razloge, zaradi katerih predlaga, da se Domu prepove pravno poslovno razpolaganje na predmetnih zemljiščih do izdaje pravnomočne odločbe ter za te svoje trditve ponudi dokaze. Iz tožničinih navedb v tožbi izhaja, da so navedena zemljišča predmet postopka denacionalizacije, vendar ni predloženih nobenih listin, ki bi izkazovale, da je v konkretni zadevi verjetno izkazana dejanska in pravna podlaga zahteve za vrnitev navedenih nepremičnin v postopku določenemu upravičencu. Le pavšalno sklicevanje na preprečitev kakršnekoli škode tožnici pa po oceni prvostopnega sodišča ne izkazuje nastanka težko popravljive škode in ne zadošča za potrebo po začasni ureditvi stanja, kot to predlaga tožnica.

Tožnica v pritožbi zahteva razveljavitev izpodbijanega sklepa in izdajo zahtevane začasne odredbe. Sprašuje se, ali je potrebno, da izkaže verjetnost težko popravljive škode in utemelji razloge, zaradi katerih predlaga izdajo začasne odredbe. Pridobitev lastninske pravice na predmetnih zemljiških parcelah, ki so določene za funkcionalno zemljišče k Domu, daje lastniku možnost pravno poslovnega razpolaganja in tudi gradnjo objektov, kar je splošno znano dejstvo. Za splošno znana dejstva pa ni potrebno izkazati težko popravljive škode, saj pravno poslovno razpolaganje in gradnja objektov predstavlja težko popravljivo škodo na strani vseh udeležencev denacionalizacijskega postopka. Z določitvijo funkcionalnega zemljišča k Domu je tožena stranka, kot lastnica Doma, postala tudi lastnica predmetnih zemljiških parcel, ki so določena za funkcionalno zemljišče k Domu. Pritožbi prilaga dopolnilno odločbo Upravne enote Kranj z dne 25.1.2008, iz katere je razviden pravni temelj podržavljenja in pravni temelj pravice do vrnitve predmetnih zemljiških parcel v korist njenega pravnega prednika, saj je Upravna enota Kranj za parc. št... k.o...., ki je med ostalimi parcelami določena za funkcionalno zemljišče k Domu, določila odškodnino, čeprav jo je bilo možno vrniti v naravi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi v upravnem sporu je možno zahtevati in izdati začasno odredbo. Namenjena je začasnemu varstvu tožnika. V postopku izdaje začasne odredbe sodišče presoja pogoje za njeno izdajo. Če ti niso izpolnjeni, zahtevo zavrne.

V obravnavanem primeru je prvostopno sodišče tožničino zahtevo obravnavalo kot zahtevo za izdajo začasne odredbe po določbi 3. odstavka 32. člena ZUS-1. Po navedeni določbi lahko tožnik iz razlogov prejšnjega odstavka (to je: če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda, pri čemer se upoštevaje načelo sorazmernosti upošteva tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih stranka) zahteva izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se taka ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno. Samo, če so navedeni pogoji izpolnjeni, sodišče izda ureditveno začasno odredbo.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča že prvi pogoj, to je nastanek težko popravljive škode za tožnico, v obravnavanem primeru ni izkazan. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje presodilo tožničine navedbe, s katerimi je uveljavljala težko popravljivo škodo. Presoja sodišča prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča pravilna. Tožnica ni določno opredelila težko popravljive škode, ki naj bi ji bila prizadejana z izvršitvijo izpodbijanega akta, saj je le pavšalno zatrjevala, da naj se ji prepreči kakršnakoli škoda, kar pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ne zadošča. To pa pomeni, da že prvi zakonski pogoj za zahtevano ureditveno začasno odredbo (prepoved razpolaganja in gradnje na zemljiščih, ki so predmet določitve funkcionalnega zemljišča) ni izpolnjen.

Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Tožnica se v postopku za izdajo začasne odredbe ne more sklicevati na splošno znana dejstva, ampak mora verjetnost nastanka težko popravljive škode utemeljiti s konkretnimi dejstvi in okoliščinami in za to predložiti tudi ustrezne dokaze.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 72. člena in 6. odstavkom 32. člena ZUS-1 pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.


Zveza:

ZUS-1 člen 32, 32/3.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yMjE0Mw==