<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba II Cp 1685/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:II.CP.1685.2015

Evidenčna številka:VSL0064791
Datum odločbe:05.08.2015
Senat, sodnik posameznik:Barbka Močivnik Škedelj (preds.), Majda Lušina (poroč.), dr. Vesna Bergant Rakočević
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
Institut:regres zavarovalnice - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastankom škode - dokazna ocena - procesno dokazno breme

Jedro

Nalet na spredaj vozeče vozilo je dejanje, ki je zelo verjetno pogojeno z alkoholnim opojem – npr. zaradi prizadetih sposobnosti zaznavanja, razumevanja, reagiranja, nekritičnosti do nevarnosti. Ugotovljen ni bil noben drug vzrok za tožnikov nalet v pred njim vozeče vozilo. Vse to pomeni, da je dokazno breme, ki je na tožeči stranki, prevaljeno na toženca, ki bi moral sodišče prepričati, da alkoholiziranost na njegovo ravnanje ni vplivala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 188072/2012 z dne 6.12.1012 vzdržalo v veljavi za glavnico 2.070,50 EUR z obrestmi in glede izvršilnih stroškov z obrestmi (I. točka izreka). V preostalem delu je sklep o izvršbi razveljavljen in zahtevek zavrnjen (II. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v višini 703,29 EUR (III. točka izreka).

2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen v celoti, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da je bil toženec kaznovan za prekršek, ker je vozil pod vplivom alkohola in ne zato, ker je povzročil prometno nezgodo. Policisti so na kraju samem napravili ogled in v njem zapisali, da je bilo oškodovančevo vozilo ustavljeno. Sedaj toženec vidi, da so napisali nekoliko drugače, zato se je zoper vsebino policijskega zapisnika pritožil in njegovo pritožbo še obravnava pristojno ministrstvo. Enostavno ne drži, da se je oškodovančevo vozilo gibalo; vozilo je bilo ustavljeno. Vzročne zveze med vožnjo pod vplivom alkohola in nastalo škodo ni. Toženec je vozil v skladu z omejitvami (pod 50 km/h), vendar svojega vozila ni mogel pravočasno ustaviti. Oškodovančevo vozilo je bilo nepričakovana ovira. Meni, da bi zaradi različnih izpovedb J. in toženca sodišče moralo upoštevati policijski zapisnik o ogledu. V njem je zapisno, kar je rekel oškodovanec, da je iskal razširjeni prostor, da bi zapeljal s ceste. Torej njegovo ravnanje ni bilo običajno. V ovinku je iskal mesto, da bo zapustil vozišče. Gotovo je zaviral, toženec pa celo trdi, da je stal, vrata pa imel odprta. Izpoved J. označuje za neprepričljivo. Do škodnega dogodka je prišlo, ker je oškodovanec na cesti izvajal nenavaden manever. Zapisnik potrjuje toženčevo izpoved, ki jo je zato treba oceniti za verodostojno. Nastanek škode torej ni v vzročni zvezi s toženčevo alkoholiziranostjo, temveč v zvezi z nenavadnim ravnanjem oškodovanca. To je toženec povedal policistom, vendar do njega niso bili posebej prijazni, ker ni iz tistih krajev. To je želel izpovedati tudi na obravnavi, vendar mu ni bilo dopuščeno. Trk ni bil hud in toženec ni bil poškodovan. Če bi bil poškodovan, verjetno ne bi preživel, ker ima srčni spodbujevalnik. Zatrjuje kršitev postopka, ker obstaja razlika med izpovedjo J. in navedbami zapisnika o ogledu kraja nesreče. S tem je podana tudi bistvena razlika med obrazložitvijo sodne odločbe in listinami v spisu (dokazi). Splošne pogoje je treba tolmačiti v toženčevo korist. Poškodbe so minimalne. Če oškodovanec avtomobila ne bi pustil na cesti, jih pa sploh ne bi bilo. Škodo ocenjuje za previsoko ocenjeno. Na podlagi dokumentov se vidi, da gre za ponudbo iz interneta in ne za oceno po sistemu eurotax, kot je izpovedal G. Avtomobil je bil star 14 let in je imel prevoženih 233.000 km. Vreden je manj, kot je zaključila priča. Vrednost bi bil dolžan izračunati izvedenec; sodišče za oceno nima strokovnega znanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Toženec izpodbija dokazno oceno, ki je po oceni pritožbenega sodišča preverljiva in racionalno ter življenjsko sprejemljiva, ker so zaključki jasni, logični in prepričljivi. Izpoved toženca in prič ter vsebino ostalih odkazov je sodišče povzelo in dokaze ocenilo ter opravilo primerjavo dokazov med seboj.

5. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da je tožnik trčil v vozeče vozilo M. J.. Tako je J. izjavil policistom neposredno po škodnem dogodku in tako je izpovedal, zaslišan kot priča. Njegova izpoved o hitrosti vožnje 50 do 60 km/h je skladna z zapisom v policijskem zapisniku, na katerega opozarja pritožnik. V policijskem zapisniku je zapisana J. izjava, da je vozil s hitrostjo približno 50 km/h in iskal razširjen prostor, da bi zapeljal s ceste. Toženec pa je neprepričljiv v svoji izpovedi, da je oškodovančevo vozilo stalo na cestišču brez voznika, da voznika v njem ni bilo. Take izjave policijski zapisnik ne vsebuje. Trditev o vozilu brez voznika, ki naj bi imelo celo odprta vrata, tožnik tudi v tem postopku ni podal. Sicer pa hitrost gibanja oškodovančevega vozila niti ni odločilna. Toženec, ki je naletel na spredaj vozeče vozilo, bi moral voziti s táko hitrostjo, da bi pred njim ali pred kakšno drugo oviro na cesti ustavil. Toženčeva kršitev cestno prometnih predpisov je tudi po oceni pritožbenega sodišča izkazana.

6. Tožeča stranka je navedla, da je bil tožencu po priznanju odgovornosti za nastanek prometne nesreče izdan plačilni nalog zaradi vožnje pod vplivom alkohola in zaradi neprilagojene hitrosti, pa toženec tega ni zanikal. Drugačna pritožbena trditev – da je bil toženec kaznovan zgolj zaradi alkoholiziranosti – je nedovoljena pritožbena novota. Sicer pa je nepomembno, za katerega od prekrškov je bil toženec kaznovan, saj sodišče na odločbo o prekršku ni vezano.

7. Pritožbena trditev, da je bilo v policijskem zapisniku v času, ko ga je toženec podpisal in so mu ga policisti prebrali, zapisano, da je bilo oškodovančevo vozilo ustavljeno, je pritožbena novota. Tega dejstva toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval. Ker pritožnik ni pojasnil, zakaj tega dejstva v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navajal, gre za nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. čl. ZPP).

8. Tudi s pritožbenim zanikanjem vzorčne zveze med toženčevo alkoholiziranostjo (1,85 g/kg) in prometno nesrečo pritožnik drugačne odločitve ne more doseči. Splošno znano in iz medicinske literature ugotovljivo je, da alkoholiziranost vpliva na prostorsko orientacijo, gibalne sposobnosti, sposobnost zaznavanja (vid in druga čutila), reakcijski čas, kritičnost do nevarnosti, spomin, razumevanje. Nalet na spredaj vozeče vozilo je dejanje, ki je zelo verjetno pogojeno z alkoholnim opojem – npr. zaradi prizadetih sposobnosti zaznavanja, razumevanja, reagiranja, nekritičnosti do nevarnosti. Ugotovljen ni bil noben drug vzrok za tožnikov nalet v pred njim vozeče vozilo. Vse to pomeni, da je dokazno breme, ki je na tožeči stranki, prevaljeno na toženca, ki bi moral sodišče prepričati, da alkoholiziranost na njegovo ravnanje ni vplivala. Toženec odsotnosti vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nastalo posledico ni dokazoval.

9. S trditvijo, da je podana razlika med razlogi in dokazi ter razlika med dokazi samimi, pritožnik graja dokazno oceno. Procesna kršitev bi bila podana, če bi sodišče listinam ali zapisnikom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Česa takega pritožnik ne zatrjuje.

10. Višini oškodovancu izplačane odškodnine je toženec ugovarjal s pavšalnimi trditvami, da zatrjevane poškodbe vozila niso izkazane in da je škoda previsoko ocenjena. Policijski zapisnik, ki vsebuje popis poškodb obeh udeleženih vozil in z zapisnik o poškodbi vozila izključujeta vsak dvom, da je bilo v nesreči udeleženo vozilo poškodovano. M.J. je izpovedal, da je bilo njegovo vozilo odpeljano z avtovleko. Poškodbe, ki so razvidne iz fotografij, verodostojnost te izpovedi potrjujejo. Tožeča stranka je predložila kalkulacijo stroškov, ki bi nastali s popravilom in cene primerljivih vozil na trgu, kar dokazuje, da je po sistemu totalne škode izplačana odškodnina ustrezna. Ker toženec ocenjevanja škode po sodnem izvedencu ni predlagal, ni mogoče slediti pritožbeni trditvi, da bi morala biti škoda ovrednotena po izvedencu.

11. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev stroškov pritožbenega postopka, ki jih toženec ni priglasil, predlaga pa, da se mu povrnejo (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).


Zveza:

ZOZP člen 7. ZPP člen 215.
Datum zadnje spremembe:
04.09.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzgzNTk1