<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS sodba I U 1667/2014
ECLI:SI:UPRS:2015:I.U.1667.2014

Evidenčna številka:UL0011889
Datum odločbe:15.12.2015
Senat, sodnik posameznik:Petra Hočevar (preds.), mag. Mira Dobravec Jalen (poroč.), mag. Miriam Temlin Krivic
Področje:PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
Institut:kolektivno upravljanje avtorskih pravic - kolektivna organizacija - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - posredovanje podatkov - poslovna skrivnost - dejavnost kolektivnih organizacij - administrativno-tehnični posli

Jedro

Glede na izrecne določbe 162. člena ZASP tožnik ne more biti uspešen s tožbenimi navedbami, da naj kot zasebnopravni subjekt, ki dejavnosti kolektivne organizacije tudi ne izvaja po javnem pooblastilu, ne bi bil dolžan posredovati pogodb, s katerimi je opravljanje nekaterih svojih poslov prenesel na tretje osebe. Tudi v kolikor je tožnik opravljanje administrativno-tehničnih poslov v zvezi s kolektivnim upravljanjem avtorskih pravic s pogodbo prenesel na drugo gospodarsko družbo (kar je skladno z zakonom – drugi odstavek 146. člena ZASP), to ne more predstavljati okoliščine, zaradi katere urad v okviru nadzora nad dejavnostjo tožnika kot kolektivne organizacije ne bi mogel zahtevati posredovanja vseh potrebnih poslovnih dokumentov, ki se nanašajo na opravljanje administrativno - tehničnih poslov v zvezi s kolektivnim upravljanjem avtorskih pravic. Če gre za poslovne dokumente, ki jih urad potrebuje zaradi nadzora in glede na obseg nadzora (kar mora v obrazloženi pisni zahtevi kolektivni organizaciji navesti, tako da preizkus lahko to potrdi), se tožnik obveznosti njihove predložitve ne more izogniti niti ob sklicevanju na okoliščino, da gre za poslovne skrivnosti.

Urad je pravilno zaključil, da v pogodbi zakrit znesek plačila za tam navedene storitve predstavlja podatek, ki ga pri nadzoru nad tožnikovim poslovanjem potrebuje, in nerazkritje katerega predstavlja kršitev določb 162. člena ZASP o dolžnostih kolektivne organizacije, da uradu posreduje zahtevano poslovno dokumentacijo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Urad RS za intelektualno lastnino (v nadaljevanju urad) je z izpodbijanim sklepom ugotovil, da je tožnik kršil določbo drugega odstavka 162. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP), s tem ko na obrazloženi pisni zahtevi urada z dne 15. 5. 2014 in 29. 5. 2014 ni posredoval poslovne dokumentacije v zvezi z opravljanjem administrativno-tehničnih poslov kolektivne organizacije (v 1. točki izreka) ter tožniku odredil, da mora v roku 5 dni od vročitve sklepa odpraviti ugotovljeno kršitev tako, da uradu posreduje z vso razkrito vsebino in celotnim besedilom Pogodbo o sodelovanju …, sklenjeno 12. 2. 2013 med tožnikom in A. d.o.o., Ljubljana (v 2. točki izreka). Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je urad v postopku nadzora nad tem, ali tožnik kot kolektivna organizacija opravlja svojo dejavnost v skladu s 146. členom ZASP, z dopisom z dne 13. 2. 2014 tožnika pozval, da mu sporoči, ali je za opravljanje administrativno – tehničnih poslov kolektivne organizacije pooblastil katero drugo kolektivno organizacijo ali gospodarsko družbo, in da predloži ustrezna dokazila (poslovno dokumentacijo), iz katerih bo razvidno, katera kolektivna organizacija ali gospodarska družba opravlja administrativno – tehnične posle za tožnika in v kakšnem obsegu. Tožnik je v odgovoru z dne 24. 2. 2014 uradu sporočil, da je za opravljanje administrativno – tehničnih poslov v zvezi z nadomestilom za privatno in drugo lastno reproduciranje pooblastil kolektivno organizacijo B., za opravljanje računovodskih storitev je pooblastil družbo C. d.o.o., za opravljanje nadzora uporabe del iz repertoarja tožnika (tako imenovana terenska služba) pa je pooblastil družbo A. d.o.o. Ker dokazil tožnik ni predložil, ga je urad z dopisom z dne 15. 5. 2014 pozval, naj predloži zahtevano poslovno dokumentacijo, med drugim pogodbo o sodelovanju med tožnikom in gospodarsko družbo A. d.o.o. ter pojasnil, da zahtevano dokumentacijo potrebuje v nadzornem postopku. Ker je urad prejel od tožnika pogodbo z gospodarsko družbo A. d.o.o., na kateri je bil del vsebine izbrisan, je 29. 5. 2014 tožnika pozval, naj predloži pogodbo, na kateri ne bo ničesar prekritega ali zabrisanega. Pri tem pa je tožniku pojasnil, da se pri presoji učinkovitosti materialne podlage kolektivne organizacije po drugem odstavku 149. člena ZASP med drugim upoštevajo tudi stroški poslovanja kolektivne organizacije, ti pa zajemajo tudi stroške, ki jih kolektivna organizacija nameni za opravljanje administrativno – tehničnih poslov v zvezi s kolektivnim upravljanjem pravic, zato je podatek o dogovorjenem znesku za opravljanje teh poslov relevanten podatek, ki ga urad potrebuje za izvedbo nadzora nad tožnikom. Tožnik je v vlogah uradu menil, da ne obstaja dolžnost kolektivne organizacije za posredovanje dokumentacije in da v ničemer ne krši določbe drugega odstavka 162. člena ZASP. Ker tožnik ni posredoval zahtevane dokumentacije, je urad zaključil, da krši obveznost posredovanja zahtevane poslovne dokumentacije, kot to izrecno določa drugi odstavek 162. člena ZASP. Po 162.a členu ZASP pa urad v primeru, ko ugotovi, da kolektivna organizacija krši določbe ZASP, odredi tej odpravo kršitev v določenem roku.

2. Tožnik v tožbi meni, da se določba 162. člena ZASP ne more nanašati na pogodbe, s katerimi tožnik angažira tretje osebe za opravljanje svojih poslov v njegovem imenu in za njegov račun. Tožnik svoje stališče opira na okoliščino, da je zasebni zavod, ki nalog ne opravlja po javnem pooblastilu. Poleg tega je tožnik za izvedbo opravil, ki jih mora opraviti v postopku uveljavljanja pravic in delitve zbranih honorarjev in nadomestil, najel kvalificirane izvajalce ter z njimi sklenil pogodbe, ki vsebujejo tudi določila, razkritje katerih bi predstavljalo razkrivanje poslovnih skrivnosti in know how-a teh izvajalcev, za kar pa tožnik nima dovoljenja svojih pogodbenih partnerjev, urad pa ne izkazuje pravnega interesa in tudi ne pravne podlage za pridobivanje teh podatkov. Poleg tega ZASP v drugem odstavku 162. člena določa le, da ima urad pravico le vpogledati v dokumente. Tožnik pa je uradu kljub vsemu predložil pogodbo, v njej pa je zakril tiste dele, ki glede na vsebino obrazložitve zahteve urada za izvedbo nadzora niso bili relevantni. Tožnik dalje meni, da bi ob primerni utemeljitvi, ki bi temeljila na nedelovanju kolektivne organizacije ali morda na sumu zlorabe prenosa delovanja kolektivne organizacije urad lahko imel pogojno morda izkazan pravni interes tudi za preverjanje takih pogodb in poslovnih odnosov, vendar iz obrazložitve zahteve urada kaj takega ne izhaja. Prav tako je brez podlage navedba urada, da naj bi le s preverjanjem celotnega besedila predmetne pogodbe ugotovil, ali tožnik posluje v nasprotju z ZASP. ZASP namreč omejitev glede obsega administrativno – tehničnih poslov ne podaja. Poleg tega je urad obseg pogodbenega razmerja zadostno lahko preveril preko dokumenta, ki mu je bil posredovan. Tožnik je izpolnil celo več, kot lahko od njega na podlagi določb 162. člena ZASP zahteva urad. Zato je ugotovitev urada o kršitvi določb drugega odstavka 162. člena ZASP nepravilna. Tožnik še navaja, da zaradi odločb o tem, da naj bi kršil določbe ZASP, pred sodiščem že tečejo postopki, urad pa še naprej pospešeno izdaja odločbe z ugotovitvami kršitev ZASP. Tožnik sodišču predlaga vpogled v vpisnik sodišča glede zadev, v katerih tožnik izpodbija odločbe, s katerimi je ugotovljeno, da naj bi kršil določbe ZASP; vpogled v upravni spis, zaslišanje članov sveta za avtorsko pravo, vpogled v sodne odločbe Vrhovnega sodišča ter za urad. Tožnik sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnik je kršil določbo drugega odstavka 162. člena ZASP, s tem ko na obrazloženi pisni zahtevi urada ni posredoval zahtevane poslovne dokumentacije v zvezi z opravljanjem administrativno – tehničnih poslov kolektivne organizacije, in ali mu je – posledično – na podlagi 162.a člena ZASP mogel biti naložen ukrep za odpravo navedene kršitve.

6. V 162. členu ZASP je določeno, da pristojni organ nadzoruje, ali kolektivna organizacija izvaja naloge v skladu s tem zakonom (prvi odstavek). Pristojni organ lahko od kolektivne organizacije kadarkoli zahteva poročila o poslovnih zadevah kakor tudi vpogled v poslovne knjige in druge poslovne dokumente v potrebnem obsegu na podlagi obrazložene in natančne pisne zahteve za pregled predmeta, določenega v zahtevi (drugi odstavek). Kolektivna organizacija je dolžna obveščati pristojni organ o vsaki spremembi oseb, ki so po zakonu in statutu pooblaščeni zastopati organizacijo (tretji odstavek). Kolektivna organizacija mora posredovati pristojnemu organu predvsem: - spremembe statuta; - skupne sporazume z združenji uporabnikov; - tarife in njihove spremembe; - sporazume s tujimi kolektivnimi organizacijami; - sklepe skupščine kolektivne organizacije; - letna poročila in poročilo revizijske gospodarske družbe skupaj z mnenjem pooblaščenega revizorja o pravilnosti in skladnosti poslovanja kolektivne organizacije s tem zakonom, notranjimi akti kolektivne organizacije in sporazumi, ki jih je kolektivna organizacija sklenila z drugimi (četrti odstavek).

7. Ker so v četrtem odstavku (citiranega) 162. ZASP le primeroma našteti dokumenti (na kar kaže uporabljeni izraz „predvsem“), ki jih mora kolektivna organizacija posredovati za nadzor pristojnemu organu, je po mnenju sodišča treba to določbo v povezavi s prvim in drugim odstavkom tega člena razlagati v pomenu, da pristojni organ zaradi izvajanja nadzora nad tem, ali kolektivna organizacija izvaja naloge v skladu s tem zakonom, lahko od kolektivne organizacije zahteva v potrebnem obsegu in na podlagi obrazložene in natančne pisne zahteve tudi posredovanje drugih poročil o poslovnih zadevah in poslovnih dokumentov. To sodišče je že v sodbi U 2468/2007 z dne 25. 5. 2010 zavzelo stališče, da je v četrtem odstavku 162. člena ZASP seznam dokumentov in poročil, ki jih mora kolektivna organizacija posredovati pristojnemu organu, odprt. Vrhovno sodišče je navedeni sodbi pritrdilo s sodbo X Ips 334/2010 z dne 29. 2. 2012, ob razlogovanju, da je določbe 162. člena ZASP treba razlagati, da urad lahko za potrebe nadzora nad kolektivno organizacijo zahteva vse poslovne dokumente, ki jih potrebuje glede na obseg nadzora, ki ga opravlja, pri čemer mora v obrazloženi pisni zahtevi navesti, kaj nadzoruje in s katerimi podatki mora biti seznanjen, tako da je mogoče preveriti, ali je zahteva podana zaradi potreb izvajanja nadzora.

8. Ob sklicevanju na razlago določb 162. člena ZASP, kot jo je podalo v prejšnji, 7. točki te obrazložitve, in citirano stališče Vrhovnega sodišča v sodbi X Ips 334/2010 z dne 29. 2. 2012, sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da urad posredovanja poslovne dokumentacije, navedene v zahtevah z dne 15. 5. 2014 in 29. 5. 2014, ne bi mogel zahtevati že zato, ker ne gre za dokumente iz četrtega odstavka 162. člena ZASP, ter da bi lahko zahteval le vpogled v to dokumentacijo.

9. Glede na izrecne določbe 162. člena ZASP, da pristojni organ nadzoruje, ali kolektivna organizacija izvaja naloge v skladu s tem zakonom ter da lahko od kolektivne organizacije kadarkoli zahteva poročila o poslovnih zadevah ter poslovno dokumentacijo kakor tudi vpogled v poslovne knjige in druge poslovne dokumente (v potrebnem obsegu na podlagi obrazložene in natančne pisne zahteve za pregled predmeta, določenega v zahtevi), tožnik tudi ne more biti uspešen s tožbenimi navedbami, da naj kot zasebno pravni subjekt, ki dejavnosti kolektivne organizacije tudi ne izvaja po javnem pooblastilu, ne bi bil dolžan posredovati pogodb, s katerimi je opravljanje nekaterih svojih poslov prenesel na tretje osebe. Tudi v kolikor je tožnik namreč opravljanje administrativno - tehničnih poslov v zvezi s kolektivnim upravljanjem avtorskih pravic s pogodbo prenesel na drugo gospodarsko družbo (kar je skladno z zakonom – drugi odstavek 146. člena ZASP), to ne more predstavljati okoliščine, zaradi katere urad v okviru nadzora nad dejavnostjo tožnika kot kolektivne organizacije ne bi mogel zahtevati posredovanja vseh potrebnih poslovnih dokumentov, ki se nanašajo na opravljanje administrativno - tehničnih poslov v zvezi s kolektivnim upravljanjem avtorskih pravic. Če gre za poslovne dokumente, ki jih urad potrebuje zaradi nadzora in glede na obseg nadzora (kar mora v obrazloženi pisni zahtevi kolektivni organizaciji navesti, tako da preizkus lahko to potrdi), se po mnenju sodišča tožnik obveznosti njihove predložitve ne more izogniti niti ob sklicevanju na okoliščino, da gre za poslovne skrivnosti, za razkritje katerih nima dovoljenja pogodbenih partnerjev. Kadar podatki morajo biti dostopni uradu zaradi potreb nadzora v skladu z določbami ZASP, čeprav gre ob tem lahko tudi za podatke, ki so opredeljeni kot poslovne skrivnosti, pa to tudi ne pomeni, da slednji kot informacije javnega značaja postanejo dostopni vsem, kakor je zatrjeval tožnik med postopkom, kajti po prvem odstavku 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja se prosilcu lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatke, ki so opredeljeni kot poslovne skrivnosti, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe; če gre za podatke, ki predstavljajo poslovne skrivnosti, jih je tako organ, ki z njimi razpolaga, po zakonu dolžan v tem svojstvu tudi varovati. Zato sodišče kot neutemeljen presoja tožbeni ugovor, podan v smeri, da naj bi uradu preprečevala posredovanje zahtevanega podatka tožniku izrecna prepoved njegovega poslovnega partnerja, saj navedena prepoved ne predstavlja pravno relevantne okoliščine, ki bi lahko vplivala na odločitev v zadevi. Tako je tudi izvedba dokaza z vpogledom v izjavo o prepovedi gospodarske družbe A. d.o.o., ki ga predlaga tožnik v tožbi, nepotrebna.

10. Sodišče kot neutemeljene presoja tudi tožbene navedbe, da naj bi urad ne imel ne pravne podlage in ne pravnega interesa za pridobitev zahtevanih podatkov oziroma da pri tem ne gre za relevantne podatke. Po podatkih izpodbijane odločbe in upravnih spisov v zadevi je urad tožnika pozval, naj mu posreduje z vso razkrito vsebino in celotnim besedilom Pogodbo o sodelovanju …, ki jo je sklenil 12. 2. 2013 z gospodarsko družbo A. d.o.o. za opravljanje administrativno – tehničnih poslov. V pozivu z dne 29. 5. 2014 pa je tožniku pojasnil, da se pri presoji učinkovitosti materialne podlage kolektivne organizacije po drugem odstavku 149. člena ZASP med drugim upoštevajo tudi stroški poslovanja kolektivne organizacije, ti pa zajemajo tudi stroške, ki jih kolektivna organizacija nameni za opravljanje administrativno – tehničnih poslov v zvezi s kolektivnim upravljanjem pravic, zato je podatek o dogovorjenem znesku za opravljanje teh poslov relevanten podatek, ki ga urad potrebuje za izvedbo nadzora nad tožnikom.

11. Po prvem odstavku 149. člena ZASP pristojni organ ne izda dovoljenja za dejavnost kolektivne organizacije v smislu 146. člena tega zakona (med drugim), če materialna podlaga kolektivne organizacije ne zagotavlja napovedane učinkovitosti upravljanja avtorskih pravic (2. točka). Po drugem odstavku tega člena se pri ugotavljanju materialne podlage kolektivne organizacije (v smislu 2. točke prvega odstavka tega člena) upošteva zlasti število avtorjev, ki so pooblastili kolektivno organizacijo za upravljanje njihovih pravic, skupno število njihovih del, obseg uporabe del oziroma možno število uporabnikov, način in sredstva, s katerimi namerava kolektivna organizacija opravljati svojo dejavnost, sposobnost upravljanja pravic tujih imetnikov ter ocena o pričakovanih zbranih nadomestilih in stroških poslovanja. Po 162.a členu ZASP pristojni organ lahko kolektivni organizaciji z odločbo odvzame izdano dovoljenje, če (med drugim) nastanejo okoliščine, ki bi bile razlog za zavrnitev izdaje dovoljenja (1. točka drugega odstavka) in če kolektivna organizacija kljub predhodnemu pozivu ugotovljenih kršitev ni odpravila. To pa pomeni, da urad more nadzorovati stroške poslovanja kolektivne organizacije (tudi po višini), saj glede na citirane določbe 149. člena ZASP ta okoliščina vpliva na zaključevanje o tem, kakšna je materialna podlaga kolektivne organizacije in ali ta zagotavlja učinkovito upravljanje avtorskih pravic. Da materialna podlaga zagotavlja učinkovito upravljanje avtorskih pravic, pa je glede na navedeni 149. člen in v povezavi s 162.a členom tega zakona eden od pogojev, da kolektivna organizacija pridobi in obdrži dovoljenje za opravljanje dejavnosti kolektivne organizacije iz 146. člena ZASP. Glede na to je po presoji sodišča urad mogel zaključiti, da v pogodbi (ki jo je tožnik 12. 2. 2013 sklenil z gospodarsko družbo A. d.o.o.) zakrit znesek plačila za tam navedene storitve (v 5. členu pogodbe) predstavlja podatek, ki ga pri nadzoru nad tožnikovim poslovanjem potrebuje, in nerazkritje katerega predstavlja kršitev določb 162. člena ZASP o dolžnostih kolektivne organizacije, da uradu posreduje zahtevano poslovno dokumentacijo. Zato sodišče ne pritrjuje navedbam tožnika, da urad ni imel pravne podlage za zahtevo za posredovanje pogodbe tudi v obsegu podatka o višini dogovorjenega plačila za tam navedene storitve (ki sodijo v okvir administrativno – tehničnih poslov, ki jih za tožnika opravlja gospodarska družba A. d.o.o., in ki jih je v dopisu uradu z dne 24. 2. 2014 tožnik podrobneje opredelil kot „opravljanje nadzora uporabe del iz repertoarja tožnika (t.i. terenska služba)“).

12. Sodišče se s tožnikom tudi ne strinja, da bi urad mogel zahtevati posredovanje spornega podatka le ob pogoju, da bi zahtevo mogel utemeljiti s podatki o nedelovanju kolektivne organizacije ali o sumu zlorabe prenosa kolektivne organizacije. Po presoji sodišča je urad sporni podatek oziroma pogodbo z razkritim (tudi) navedenim podatkom o višini dogovorjenega plačila mogel zahtevati na podlagi utemeljitve, kot jo je podal v zahtevi za predložitev poslovne dokumentacije z dne 15. 5. 2014 (da je namen nadzora, da se ugotovi, ali tožnik opravlja svojo dejavnost v skladu s 146. členom ZASP, in da se ugotovi, katera kolektivna organizacija ali gospodarska družba opravlja administrativno – tehnične posle za tožnika in v kakšnem obsegu) in kot jo je podal v zahtevi z dne 29. 5. 2014 (da opravlja nadzor v zvezi z 2. točko prvega odstavka 149. člena ZASP v povezavi z 162.a členom ZASP, ter da so podatki o stroških, ki jih kolektivna organizacija nameni za opravljanje administrativno – tehničnih poslov kolektivnega upravljanja pravic pomembni za presojo učinkovitosti materialne podlage kolektivne organizacije, zato za namen nadzora potrebuje podatek o dogovorjenem znesku za opravljanje administrativno – tehničnih poslov). Urad pa tudi ni utemeljeval zahteve zgolj tako, kot protispisno navaja tožnik v tožbi, da naj bi namreč preverjal, katere posle in v kakšnem obsegu je tožnik prenesel na tretjo osebo, in so tako zgrešene tudi tožbene navedbe, da ker ZASP omejitev glede obsega prenosa administrativno – tehničnih poslov ne podaja, da je urad navedeno preverjal brez pravne podlage ter v nasprotju z ZASP, in da naj bi urad obseg pogodbenega razmerja lahko zadostno preizkusil tudi preko dokumenta, kot mu je bil posredovan, to je z delno zakrito vsebino pogodbe.

13. Kolikor se tožnik v utemeljevanju tožbenih navedb sklicuje na sodbo tega sodišča I U 1056/2010 z dne 10. 5. 2011, s katero je bil odpravljen sklep urada o ugotovitvi kršitve določb ZASP s strani kolektivne organizacije, sodišče dodaja, da je v navedeni zadevi sodišče presodilo, da urad zahtevanih aktov ni potreboval v okviru izvrševanja svoje zakonske nadzorne funkcije, in da zahtevanih aktov urad tudi ne bi mogel zahtevati brez obrazložene zahteve. V obravnavani zadevi pa je sodišče presodilo drugače, kar je v predhodnih točkah te sodbe tudi obrazložilo, zato je tudi odločitev sodišča drugačna.

14. Tožnik v tožbi podaja navedbe tudi v smeri, da je izpodbijani akt, s katerim je urad ugotovil kršitev določb ZASP s strani tožnika kot kolektivne organizacije, eden od številnih aktov, s katerimi je urad ugotovil kršitve določb ZASP s strani tožnika in drugih kolektivnih organizacij, in ki jih tožnik in druge kolektivne organizacije izpodbijajo pred tem sodiščem, ter ki so bili izdani z namenom, da se kolektivnim organizacijam zaradi večkratnih kršitev zakona odvzame izdano dovoljenje, kar potrjuje tudi izjava direktorice urada na predstavitvenem sestanku članom Sveta za avtorsko pravo (v nadaljevanju Svet). Za svoje navedbe tožnik predlaga izvedbo dokazov z vpogledom v vpisnik tega sodišča in zaslišanjem članov Sveta. Sodišče presoja navedbe kot neutemeljene. V okviru predmetnega upravnega spora je predmet preizkusa zakonitosti lahko le izpodbijani sklep in to presojo je sodišče opravilo ter v tej sodbi obrazložilo. Presoja zakonitosti ostalih upravnih aktov, izdanih tožniku ter drugim kolektivnim organizacijam, pa je bila oziroma bo predmet samostojnih sodnih postopkov. Ker gre pri navedbah tožnika o motivu urada za množično izdajanje odločb kolektivnim organizacijam za nerelevantne navedbe za odločitev v tem upravnem sporu, je izvedba dokaza za ugotovitev množičnosti postopkov, ki jih urad v izvrševanju nadzorne funkcije vodi zoper kolektivne organizacije, nepotrebna. Prav tako je nepotrebna izvedba dokaza z zaslišanjem kot prič članov Sveta, ki naj bi izpovedali o tem, da je direktorica urada javno izrazila svoje mnenje, „da bi bilo najbolje vsem kolektivnim organizacijam odvzeti dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorskih pravic in začeti znova“. Okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranost uradnih oseb, je treba namreč uveljavljati preko instituta izločitve uradnih oseb, kot je urejen v Zakonu o splošnem upravnem postopku (35. do 41. člen) (ta zakon se uporablja na podlagi petega odstavka 162.a člena ZASP). Vendar iz upravnega spisa ne izhaja, da bi tožnik zahteval izločitev uradnih oseb (ne tiste, ki je vodila postopek za izdajo izpodbijanega sklepa, ne tiste, ki je v zadevi odločala), niti da bi zahteval izločitev direktorice urada kot predstojnice urada, ki bi odločala o zahtevah za izločitev uradnih oseb. Ne more pa tožnik okoliščin, ki naj bi vzbujale dvom v nepristranost uradnih oseb ali v njihovo samostojnost pri opravljanju dejanj v postopku in pri odločanju (12. člen ZUP) prvič izpostavljati in dokazovati v postopku upravnega spora, saj gre, ker tožnik ni opravičil, zakaj tako ravna, za nedopustno tožbeno novoto (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

15. Ker je po navedenem sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

16. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.


Zveza:

ZASP člen 146, 146/2, 149, 162, 162/2, 162/4, 162a.
Datum zadnje spremembe:
18.04.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkyODQw