Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 168cT1zYXphcyZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sodba II Cp 2157/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.01.2015kolektivno upravljanje avtorskih pravic – kabelska retransmisija avdiovizualnih del – pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije – nadomestilo za uporabo avtorskih del – obseg kršitve pravic – veljavnost dovoljenja kolektivne organizacije – male glasbene pravice – aktivna legitimacija – nagrada za postopekKer obveznost za plačilo nadomestila za retransmisijo avdiovizualnih del temelji na pogodbah, je tožena stranka tista, ki bi zaradi spremenjenih okoliščin, katerih obstoj zatrjuje, lahko uveljavljala razvezo ali spremembo sklenjenih pogodb.
UPRS sodba I U 475/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek21.10.2014avtorsko pravo – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – stranka v postopku –položaj stranskega udeleženca - pravna koristTožnik bi lastnost stranskega udeleženca v postopku, začetem na zahtevo Združenja A., lahko pridobil le, če bi v postopku dokazal, da bi izdaja dovoljenja Združenju A. za kolektivno upravljanje pravic prizadela njegove pravne koristi. Število istovrstnih zahtevkov (dva ali pet) po primerjavi vlog Združenja A. in tožnika, ni relevantno, saj ob vložitvi vloge tožnik ni imel pravice za kolektivno upravljanje. Le pridobljena pravica na podlagi dovoljenja toženke bi utemeljevala pravni interes tožnika za udeležbo v upravnem postopku, ki bi bil uveden na zahtevo drugega. Zgolj vložena vloga (pa tudi ne začasno dovoljenje) ne predstavljata napolnitev upravnega standarda pravnega interesa.Interes tožnika, ki ga ta zasleduje preko eventualnih kršitev Združenja A. in jih toženka ugotavlja in zoper njih ukrepa v okviru svoje nadzorne funkcije, ne zadošča za priznanje udeležbe v postopku, ker gre zgolj za dejanski interes, ki v okviru 43. člena ZUP ni varovan.
UPRS sodba I U 362/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek07.10.2014avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del – začasna tarifa - glasbaDoločbo četrtega odstavka 156. člena ZASP je treba razlagati tako, da je določba podlaga za določitev Začasne tarife le v primeru, da tarifa za neko vrsto uporabe kabelskih del še ni bila določena.
VSL sodba V Cpg 1015/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek02.10.2014kršitev avtorske sorodne pravice – odškodninski zahtevek – zahtevek na plačilo civilne kazniTrditve tožeče stranke so vsekakor bile takšne, da je bila na njihovem temelju mogoča odločitev o zahtevku tožeče stranke kot o deliktnem zahtevku. Tožeča stranka je namreč že v tožbi določno trdila, da tožena stranka kršila pravice glasbenih izvajalcev, in da ni izvrševala svojih zakonskih dolžnosti po ZASP. Druge trditve tožeče stranke pa so šle tudi v smer neupravičene obogatitve.
VSL sodba II Cp 1909/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek01.10.2014uporaba slovenskega prava - avtorski honorar - priobčevanje glasbe preko predvajalnikov in sprejemnikov - svetovni repertoar - priobčitev javnosti preko satelita - dokazovanje z izvedencem - odmera stroškov - odpoved uveljavljanju materialnih avtorskih pravic - dokazno bremeZa pogodbene obveznosti, nastale s kršitvijo pravic intelektualne lastnine, se uporablja pravo države, za katero se zahteva zaščita oziroma, če gre za kršitev enotne pravice intelektualne lastnine skupnosti, pravo države, v kateri je bila kršitev storjena.
UPRS sodba I U 344/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek09.09.2014kolektivno upravljanje avtorskim sorodnih pravic - kolektivna organizacija - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - tarifa za prizemeljsko radiodifuzno oddajanje komercialnih fonogramov - določitev začasne tarifeDoločba 5. točke četrtega odstavka 157. člena ZASP, ki začasno tarifo omenja izrecno v zvezi s prvič določeno tarifo po rednem postopku, tj. s skupnim sporazumom, daje podlago za razlago, da kolektivna organizacija more enostransko določiti začasno tarifo le pred prvo določitvijo tarife za neko vrsto uporabe avtorskih del oziroma če za neko vrsto uporabe avtorskih del tarifa še ni bila določena.Urad RS za intelektualno lastnino je pristojen za nadzor skladnosti opravljanja nalog z zakonom ter ne zgolj za nadzor, ali kolektivne organizacije sploh opravljajo naloge, ki jih določa 146. člen ZASP.
VSL sodba I Cp 1486/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.09.2014kolektivno upravljanje avtorskih pravic – kabelska retransmisija avdiovizualnih del – pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije – nadomestilo za uporabo avtorskih del – obseg kršitve pravic – veljavnost dovoljenja kolektivne organizacije – začasno dovoljenje – male glasbene pravice - aktivna legitimacijaZačasno dovoljenje je veljalo le do ustanovitve (oziroma začetka zakonitega delovanja) druge organizacije imetnikov pravic na avdiovizualnih delih, kar se je zgodilo 11. 10. 2010, z izdajo odločbe URSIL Zavodu AIPA . Ta odločba je postala dokončna in izvršljiva ter zato ponovno izdano dovoljenje Zavodu AIPA z dne 6. 2. 2012, z enako vsebino, ne vpliva na veljavnost prvega dovoljenja. Tožeča stranka torej ni bila več aktivno legitimirana za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic od tožene stranke v tistem delu, ki se nanaša na kabelsko retransmisijo avdiovizualnih del, pa tudi ne do poravnavanja obveznosti do avtorjev glasbe, ki se štejejo za soavtorje avdiovizualnih del.
VSC sodba Cpg 174/2014Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek21.08.2014odškodninska odgovornost poslovodjeNa tožeči stranki je, da glede na predpostavke odškodninske odgovornosti zatrjuje in dokazuje nastanek škode in njeno višino ter vzročno zvezo med škodo in določenim ravnanjem direktorja, hkrati pa mora zatrjevati indice, ki kažejo na to, da bi lahko bilo očitano ravnanje kvalificirano kot protipravno. Navedeno nedvomno zahteva, da so zatrjevanja tožeče stranke, ki želi dokazati obstoj odškodninske odgovornosti direktorja družbe, na stopnji visoke konkretiziranosti in ne zadošča zgolj navajanja negativnih poslovnih rezultatov in negativnih učinkov posameznih aktivnosti, izvedenih v družbi, temveč je nujno podati natančen opis škodnih ravnanj, pri tem pa še zlasti predstaviti umestitev družbe v konkretne poslovne razmere, ki šele lahko podajo objektivnost zatrjevane protipravnosti pri izvajanju nalog direktorja.
VSL sodba I Cp 860/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.07.2014civilna kazen – varstvo avtorske pravice – kršitev avtorskih pravicZakonodajalec izrek civilne kazni predvideva zgolj za namerno storjeno kršitev avtorske pravice ali kršitev iz hude malomarnosti; do s tako stopnjo krivde izvršenih kršitev avtorske pravice pa ni prišlo.
VSL sodba V Cpg 839/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek10.07.2014odškodninska odgovornost države – protipravnost – javnopravna pravica – pravice proizvajalcev fonogramov – odobritev tarife za uporabo avtorskih delRavnanje Republike Slovenije je protipravno, če krši kakšno javnopravno pravico oškodovanca.Tožeča stranka kot kolektivna organizacija ni imela javnopravne pravice zahtevati (in prejeti) odobritev od tožene stranke. Tako je bilo vse dokler ni bila uveljavljena novela ZASP-C, torej v celotnem obdobju, za katerega zahteva tožeča stranka povrnitev škode.
VSL sodba I Cp 1339/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek26.06.2014civilna kazen - kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – kršitev določb Pravilnika – izračun ustreznega honorarja – posredovanje podatkovZgolj opustitev posredovanja podatka o bruto honorarjih nastopajočih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila. Toženec ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del in se tudi ni upiral plačilu honorarja. Drži, da mora uporabnik poslati SAZAS točne finančne podatke, ki so osnova za delitev avtorskega honorarja najkasneje 15 dni po izvedbi in da mora uporabnik evidentirati podatke o prihodkih, ki so osnova za obračun avtorskega honorarja na tak način, da je mogoče ugotoviti, kakšen prihodek je bil ustvarjen pri uporabi avtorskih del. Vendar Tarifa za izračun ustreznega honorarja predvideva tudi drugo metodo oz. izračun omogoča na drug način, zato plačilo avtorskega honorarja za uporabo glasbe ni bilo ogroženo. Navedenih kršitev določb Pravilnika, tudi če bi bile hudo malomarne ali celo namerne, ni mogoče izenačiti z hudo malomarno ali namerno kršitvijo samih avtorskih pravic.
Sklep I Up 123/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.04.2014kolktivno upravljanje avtorskih pravic - ukrep nadzornega organa - promocijski sklad - začasna odredba - pritožba - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporuVsako meritorno odločanje zahteva predhodni preizkus oziroma preizkus procesnih predpostavk. To velja tudi za zahtevo za izdajo začasne odredbe. Da bi bil tak predhodni preizkus tožbe opravljen, iz izpodbijanega sklepa ni razvidno. Presoja procesnih predpostavk za tožbo oziroma za vsebinsko odločanje v obravnavanem primeru, še zlasti glede na to, da je pritožnik kot primarni tožbeni predlog predlagal, da sodišče prve stopnje izreče izpodbijani sklep tožene stranke za ničen, mora še pred odločitvijo o začasni odredbi zajeti tudi to presojo oziroma zlasti, ali ni z izpodbijanim sklepom, ki naj bi ga tožena stranka izdala v okviru svojih nadzorstvenih pristojnosti, odločila o zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku.
VSL sodba I Cp 3008/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.04.2014nadomestilo za uporabo avtorskega dela – veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – civilna kazen – posredovanje podatkov o bruto honorarju izvajalcev – obračun DDV – stroški postopka - exceptio illegalisSodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker je uporabo Pravilnika 2006 zavrnilo sklicujoč se na exceptio illegalis. Pravilnik ni bil sprejet na zakonit način, zato ga sodišče ni smelo uporabiti.Neizpolnitev sodelovalne dolžnosti, tj. posredovanje podatkov o bruto honorarjih posameznih izvajalcev del, sama po sebi ne utemeljuje izreka civilne kazni.
VSL sodba II Cp 630/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek02.04.2014male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo glasbe – davek na dodano vrednost - priznana dejstva - prekoračitev zahtevkaSAZAS je zavezanec za plačilo DDV-ja po 76. členu ZDDV-1, ki ga je v okviru svojih storitev upravičen obračunati uporabniku storitev.
VSL sodba I Cpg 1737/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek27.03.2014neupravičena obogatitev – priobčevanje komercialnih fonogramov – kršitev avtorskih sorodnih pravic – dolžnost mesečnega poročanja – civilna kazen – skupni sporazumDolžnosti mesečnega poročanja uporabnika tožeča stranka ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP.S tem, ko sta pogodbeni stranki skupnega sporazuma dogovorili tarifo za določeno vrsto uporabnikov, sta posredno določili tudi, kolikšen je lahko zahtevek kolektivne organizacije zoper kršitelja katere od varovanih pravic. Skupni sporazum torej posredno določi tudi odmero za uporabo fonogramov za vse tiste kršitelje, ki spadajo na stvarno in osebno področje kolektivnega sporazuma.
VSL sodba I Cp 2622/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.03.2014kršitev avtorskih pravic - civilna kazen - obveznost posredovanja podatkov o honorarjih izvajalcev - huda malomarnost - veljavnost pravilnikaKolektivna organizacija, ki ji je poverjeno varstvo avtorske pravice pri uporabi neodrskih glasbenih del, ni dokazala, da je tožena stranka, ki ni posredovala podatkov o bruto honorarjih izvajalcev in ni v celoti plačala nadomestila za uporabo avtorskih del, namenoma ali iz hude malomarnosti kršila pravico avtorjev.
VSL sodba I Cpg 1316/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek13.02.2014pravica proizvajalca fonograma - sorodna pravica - absolutni učinek - mesečno poročanje - bodoča terjatev - zapadlost - priobčevanje komercialnih fonogramov - gostinski obrat - plačilo nadomestila - odškodnina - kršitev absolutne pravice - zahtevek iz civilnega delikta - višina odškodninskega zahtevka - civilna kazen - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - stroški z odkrivanjem kršitev - stroški poslovanja - obveznosti kolektivne organizacije - dejansko nastala škodaStranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo, ki ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.Pravica proizvajalca fonograma ni avtorska pravica, temveč t. i. sorodna pravica. Ne glede na to učinkuje absolutno in torej izključuje od uporabe vsako drugo osebo, razen če ta seveda nima dovoljenja samega imetnika sorodne pravice.V avtorskem pravu je bila napravljena daljnosežna izjema od pravila, da se lahko povrne le dejansko nastala škoda. Razlog za to je lahko le v tem, da se iz civilne kazni pokrivajo stroški nadzornega aparata, ki išče kršitelje.
Sodba G 24/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek27.01.2014varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - društvo – pojem podjetja – narava dejavnosti pravnega subjekta in uporaba pravil o varstvu konkurence – upravljanje avtorskih pravic - organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic kot podjetje - trg kolektivnega upravljanja pravic do javne priobčitve glasbenih neodrskih del - obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic - delitev nadomestil za uporabo avtorskih del – netransparentnost pravil – retroaktivna določitev pravil – avtorski honorarji - kriteriji za višine avtorskega honorarja - delitev avtorskih honorarjev po pondirani dejanski uporabi - delitev članov kolektivne organizacije na redne in izredne - javnost delovanja organizacije za kolektivno upravljanje avtorskih pravic - vplivi na trgovanje med državami članicami - ukrepi za odpravo kršitev - predhodno vprašanje glede razlage prava EU - pouk o pravnem sredstvu - neodvisnost Urada za varstvo konkurence – skladnost postopka sodnega varstva po Zakonu o omejevanju konkurence z Ustavo – upravni postopek - pravica do obrambe v postopku – procesni rokiKer ima stranka postopka po oceni Ustavnega sodišča zadostne možnosti, da se opredeli do vseh upoštevnih vidikov zadeve, kar implicira, da je 45-dnevni rok iz petega odstavka 36. člena ZPOmK-1 zadosten za pripravo učinkovite obrambe, je treba ugotoviti, da je Urad z določitvijo 45-dnevnega roka za izjavo o povzetku relevantnih dejstev ravnal v skladu z zakonsko določbo in ni kršil določb postopka.V skladu z določbo 1. točke 3. člena ZPOmK-1 je podjetje subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost. Zato dejstvo, da je tožnik organiziran kot društvo, ni relevantno za presojo o tem, ali je podjetje v smislu konkurenčnega prava. Ni relevantno niti dejstvo, da tožnikova dejavnost kot taka ni pridobitne narave. Za presojo, da je tožnik kot organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic podjetje v smislu konkurenčnega prava, je namreč odločilno, da kot subjekt, ki mu je zaupano upravljanje...
VSL sodba in sklep II Cp 3034/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.01.2014javno priobčevanje glasbenih neodrskih del – plačilo nadomestila – avtorski honorar – dokazno breme – tarifaS tem, ko je bilo izkazano, da je tožena stranka v novembru 2004 javno priobčevala neodrska glasbena dela, je bilo dokazno breme, da kasneje neodrskih glasbenih del ni več javno priobčevala, prevaljeno na toženo stranko.Za veljavno sprejetje Pravilnika 2006 skupaj s tarifnim delom bi bilo potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik 2006, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe. Pravilnik 2006 je bil torej sprejet v nasprotju z določili takrat veljavnega ZASP – UPB-1 in zato ni veljaven. Tožeča stranka lahko zaračuna toženi stranki le takšen avtorski honorar, kot je veljal po tarifi 1998.
VSL sodba I Cp 938/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek18.09.2013veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – exceptio illegalis – civilna kazen – kršitev materialne avtorske pravice – plačilo avtorskega honorarja – posredovanje podatkov o bruto honorarjih izvajalcev – posredovanje podatkov o dohodkih iz naslova obveznih konzumacij oziroma povišanih cen v času uporabe glasbeOb tehtanju na eni strani zakonsko upravičenega interesa tožnika za seznanitev s podatki, ki omogočajo preverbo zakonitosti uporabe varovanih del in okoliščine, da toženec vse od leta 2006, ko mu je tožnik odpovedal pogodbo, tudi ni sodno uveljavljal sklenitve nove pogodbe ter je bil glede nesporočanja dohodkov iz obveznih konzumacij oziroma povišanih cen v času uporabe glasbe hudo malomaren; na drugi strani pa dejstva, da je toženec z izjemo te osnove (in bruto honorarjev izvajalcev, za sporočanja katerih ni zakonske podlage) sporočal vse dolžne podatke, da je pred pravdo delno poravnal dolžne avtorske honorarje in da je tožnik odpovedal pogodbo tožencu zaradi spora glede veljavnosti tarife iz leta 2006 in glede sporočanja bruto honorarjev izvajalcev, je ob upoštevanju penalne funkcije civilne kazni (ki načeloma terja njeno zadržano uporabo) toženec dolžan plačati tožniku civilno kazen v višini 50 odstotkov dolžnega nadomestila.

Izberi vse|Izvozi izbrane