<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS Sklep II DoR 155/2017
ECLI:SI:VSRS:2017:II.DOR.155.2017

Evidenčna številka:VS00005246
Datum odločbe:22.03.2017
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VSL II Cp 2923/2016
Datum odločbe II.stopnje:22.03.2017
Senat:Anton Frantar (preds.), mag. Rudi Štravs (poroč.), mag. Nina Betetto
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
Institut:dopuščena revizija - avtorske pravice - pogodba o neizključnem prenosu pravic za uporabo del iz repertoarja kolektivne organizacije - skupni sporazum - nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic - tarifa SAZAS - višina nadomestila - revalorizacija - preplačilo

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali določilo 2. člena Dovoljenja predstavlja veljaven pogodbeni dogovor o višjem nadomestilu od tarife Pravilnika o javni priobčitvi del (1998), ki ima naravo skupnega sporazuma.

kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - običajni honorar - honorar po licenčni pogodbi - minimalni honorar - uporaba tarife - primernost tarife

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali določilo 2. člena Dovoljenja predstavlja veljaven pogodbeni dogovor o višjem nadomestilu od tarife Pravilnika 98, ki ima naravo skupnega sporazuma.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 19.422,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od posameznih mesečno zapadlih zneskov (I. točka izreka). Tožencu je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožnice (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da je toženec dolžan tožnici povrniti stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper navedeno sodbo je toženec vložil predlog za dopustitev revizije, in sicer glede vprašanj:

1. Če je v pogodbi o neizključnem prenosu pravic za uporabo del iz repertoarja kolektivne organizacije določeno, da bo uporabnik za uporabo del plačeval nadomestilo v skladu s tarifo kolektivne organizacije, za katero kasneje Vrhovno sodišče RS v drugi zadevi razsodi, da ni bila sprejeta po postopku, ki ga je predvideval zakon, ali to pomeni: a.) da v pogodbi na mesto uporabe dogovorjene tarife ex lege stopi uporaba tarife, ki jo Vrhovno sodišče RS šteje za veljavno, ali b.) da uporabnik dolguje plačilo nadomestila po tarifi, dogovorjeni v pogodbi?

2. Če kolektivna organizacija sklene pogodbo o neizključnem prenosu pravic za uporabo del iz repertoarja kolektivne organizacije, v kateri je določeno plačilo nadomestila po tarifi, za katero uporabnik kasneje trdi, da ni bila sprejeta po z zakonom predpisanem postopku, ali je trditveno breme, da je dogovor o uporabi takšne tarife dosegla s poštenimi pogajanji (in ne z močjo monopolnega položaja), na kolektivni organizaciji?

3. Ali je pravdno sodišče pristojno odločiti, da posamezno pogodbeno določilo ni veljavno, ker je dogovorjeno z zlorabo monopolnega položaja?

4. Ali gre za sodbo presenečenja, če pritožbeno sodišče brez trditvene podlage odloči, da posamezna pogodbena določila veljajo le, če kolektivna organizacija dokaže, da so bila v pogodbo vključena na podlagi poštenega pogajanja med pogodbenima strankama (in ne z močjo monopolnega položaja kolektivne organizacije)? Ali je s takšno odločitvijo stranki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem in kršena pravica do izjave v postopku?

5. Ali je obrazložitev sodbe sama s seboj v nasprotju, če sodišče hkrati obrazloži, da se je kolektivna organizacija lahko pogajala za dogovor o plačevanju nadomestila po tarifi, višji od tarife, ki naj bi na podlagi zakona dobila naravo skupnega sporazuma, in nato zaključi, da kolektivna organizacija ni bila dobroverna, ko je avtorska nadomestila zaračunavala po tarifi, ki ni bila sprejeta po postopku, predvidenem z zakonom, in ni dobila narave skupnega sporazuma?

6. Ali je revalorizacija in prilagoditev tolarskih vrednosti v evrske vrednosti takšna sprememba tarife za uporabo avtorskih del v smislu 153. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah1 (v nadaljevanju ZASP-A), da jo je bilo treba za njeno uveljavitev predložiti v potrditev Uradu RS za intelektualno lastnino (drugi odstavek 153. člena ZASP-A)?

7. Ali lahko kot skupni sporazum velja le tarifni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 19982 (v nadaljevanju Pravilnik 98) brez normativnega dela? Ali je dopustno tarifni del Pravilnika 98 obravnavati ločeno brez normativnega dela?

4. Poudarja, da sta se pravdni stranki v Dovoljenjih (ki jih tožnica ni izpodbijala) dogovorili za plačilo nadomestila po Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 20063 (v nadaljevanju Pravilnik 2006), ki ni bil razveljavljen. Plačevanje nadomestila po tarifi Pravilnika 98, ki ni kogenten predpis, ni obvezna vsebina Dovoljenj v smislu drugega odstavka 17. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Zato tarifa Pravilnika 98 po samem zakonu ne nadomesti pogodbenega dogovora o uporabi Pravilnika 2006. Meni, da je sodišče nepravilno prevalilo trditveno in dokazno breme, da se je pošteno pogajal, na toženca. Vprašanje obstoja zlorabe prevladujočega položaja toženca tudi sicer ne sodi v sodno pristojnost. Izpodbijana sodba je z ugotovitvijo, da pogajanja niso bila poštena, prekoračila trditveno podlago tožnice. Prav tako je sodišče zmotno zaključilo, da toženec ni bil dobroveren, ker pri sprejemu Pravilnika 2006 ni ravnal z zadostno skrbnostjo, saj je bistvena skrbnost toženca pri sklenitvi Dovoljenj s tožnico. Pojasnjuje, da ima Pravilnik 2006 naravo skupnega sporazuma. Ker je toženec s Pravilnikom 2006 le revaloriziral tarifo, ni bil potreben postopek sprejema tarif, saj gre za avtorski pravici imanentno pravico, ki se ji avtor ne more odpovedati. Zadrževanje avtorskega nadomestila na višini iz leta 1998 do danes kljub inflaciji predstavlja razvrednotenje avtorske pravice. Naravo skupnega sporazuma ima tudi normativni del Pravilnika 98, torej tudi njegov 11. člen, ki tožencu omogoča valorizacijo Ker je bil toženec upravičen samostojno revalorizirati tarifo Pravilnika 98, ni odpadel pravni temelj za plačila po tarifi Pravilnika 2006. Predlagatelj navaja, da gre za pomembna pravna vprašanja, o katerih prakse Vrhovnega sodišča RS ni, oziroma glede katerih odločitev odstopa od prakse Vrhovnega sodišča. Priglaša stroške postopka.

5. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

-------------------------------
1 Uradni list RS, št. 9-531/2001.
2 Uradni list RS, št. 29/98 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik 98.
3 Uradni list RS, št. 138/2006


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (1995) - ZASP - člen 153, 157, 158
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o avtorski in sorodnih pravicah (2004) - ZASP-B - člen 26
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 17

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) - člen 11
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEyODE5