<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Gospodarski oddelek

Sodba G 47/2010
ECLI:SI:VSRS:2013:G.47.2010

Evidenčna številka:VS4002394
Datum odločbe:11.06.2013
Senat:dr. Miodrag Đorđević (preds.), dr. Mile Dolenc (poroč.), Franc Testen
Področje:VARSTVO KONKURENCE
Institut:varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - posledice zlorabe prevladujočega položaja - tržišče

Jedro

V zadevi C-333/94 P je Sodišče ES videlo povezavo med prevladujočim položajem in učinkom zlorabe v tem, da mora posledica zlorabe prevladujočega položaja nastati prav na tržišču, na katerem ima podjetje prevladujoč položaj, hkrati pa dopustilo, da taka povezava lahko obstaja tudi med prevladujočim položajem in učinkom zlorabe na kakšnem drugem tržišču, a le v posebnih okoliščinah (27. točka sodbe). V predmetni zadevi ne more biti dvomljiva povezava med prevladujočim položajem tožnika in učinkom zlorabe, saj gre za eno in isto tržišče.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Urad za varstvo konkurence (sedaj Javna agencija za varstvo konkurence) je z izpodbijano odločbo ugotovil, da je tožnik zlorabil prevladujoč položaj na trgu prodaje novih gasilnikov s tem, ko je vzdrževalcu gasilnikov M. s.p., odpovedal tipsko pogodbo o vzdrževanju gasilnikov, ker je slednji pridobil pooblastilo za vzdrževanje gasilnikov konkurenčnega podjetja in ker je tožnik serviserjem gasilnikov pogojeval ohranitev sklenjene pogodbe o vzdrževanju gasilnikov znamke P. s tem, da je od njih zahteval, da ne prodajajo gasilnikov konkurenčnih podjetij, niti ne sklenejo nove pogodbe o vzdrževanju gasilnikov drugih znamk. Urad je še odločil, da se izrek odločbe objavi na njegovi spletni strani in da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Tožnik s tožbo v postopku sodnega varstva zahteva, da Vrhovno sodišče razveljavi odločbo. Smiselno uveljavlja razloge napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnih predpisov.

3. Toženec je v odgovoru na tožbo predlagal njeno zavrnitev.

4. Po določbi 58. člena ZPOmK-1 Vrhovno sodišče preizkusi odločbo toženca v mejah tožbenega zahtevka in mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka v skladu s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06).

5. Po določbi 57. člena ZPOmK-1 tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov. Takih zato Vrhovno sodišče pri presoji utemeljenosti tožbe ni obravnavalo.

6. Tožba ni utemeljena

Glede ugotovljenega dejanskega stanja

7. Tožnik se sklicuje na svoj dopis z dne 26. 7. 2000, s katerim je vse svoje pogodbene partnerje, s katerimi je imela sklenjene tipske pogodbe, obvestil o ničnosti člena 7.1 pogodbe, kar je sicer ugotovil toženec že dne 4. 7. 2000 s svojo odločbo št. 3073-9/99-45. Zaradi tega, kot navaja, ni imel pravne podlage za odpoved tipske pogodbe o servisiranju gasilnikov in se mu zato odpoved pogodbe neupravičeno očita v izpodbijani odločbi. Svoje stališče do tega je še posebej pojasnil v pripravljalni vlogi z dne 25. 7. 2011.

8. Zloraba prevladujočega tržnega položaja ni odvisna od pravnega učinkovanja dejanja, s katerim se položaj zlorabi. Nenazadnje je večina dejanj zlorabe prevladujočega položaja takih, da takega učinka niti ne morejo imeti, npr. omejevanje proizvodnje ali selektivna cenovna politika.

9. Zato je samo po sebi nepomembno, ali je bila odpoved pogodbe pravno utemeljena ali ne. Odločilen je njen dejanski učinek na pogodbeno razmerje med tožnikom in M. s.p. Ta je bil v tem, da je pogodbeno razmerje dejansko prenehalo, M. s.p. pa je bil posledično tudi izbrisan iz seznama pooblaščenih serviserjev gasilnikov znamke P. v Sloveniji. Tožnik takega učinka njegove odpovedi pogodbenega razmerja ne zanika.

10. Tožnik trdi, da je bil „dejanski in resnični razlog za odpoved pogodbe za vzdrževanje gasilnikov nespoštovanje navodil o servisiranju gasilnikov znamke P.“. M. s.p. naj ne bi želel dajati „na vpogled evidenčnega seznama servisiranih gasilnih aparatov.“ S svojim ravnanjem naj bi „škodoval ugledu in dobremu imenu blagovne znamke P. ter tožeči stranki povzročal škodo ter jo izpostavljal velikim in negotovim škodnim tveganjem.“

11. Toženec je zgoraj navedeni ugovor obravnaval na 9. in 10. strani izpodbijane odločbe. Ugotovil je, da je tožnik dne 27. 11. 2007 M. s.p., potem ko je bilo v seznamu pooblaščenih vzdrževalcev gasilnikov objavljeno, da je pridobil pooblastilo za vzdrževanje konkurenčnih gasilnikov znamke Č., poslal obvestilo, da „zaradi poslovnih interesov preklicujemo pogodbo o izvajanju servisa gasilnikov P.“ V dopisu ni bilo pojasnjeno, za kakšne poslovne interese naj bi šlo. M. je zato pisno poizvedoval pri tožniku o razlogih za odpoved pogodbenega razmerja. Na dopis z dne 10. 12. 2007 mu je bilo odgovorjeno: „Razlog za preklic leži v vaših poslovnih odločitvah, ki so v nasprotju z interesom G. in P-ja.“ Na njegov dopis z dne 27. 12. 2007, v katerem je spraševal o očitanih poslovnih odločitvah, mu je bilo z dopisom z dne 17. 1. 2008, torej skoraj dva meseca po odpovedi pogodbe, sporočeno le, da pogodba „v točki 7.1 jasno in nedvoumno navaja razloge, v skladu s katerimi vam v skladu s točko 6.2 G. lahko odpove razmerje brez odpovednega roka.“

12. V točki 7.1 pogodbe o izvajanju servisa gasilnikov P. je določeno, da vzdrževalec ne sme razširiti svoje dejavnosti na konkurenčne proizvode katerega drugega proizvajalca brez predhodnega pisnega soglasja G., razen tistih, za katere v času sklenitve pogodbe opravlja vzdrževanje. Dodano je, da bo pri kršitvi določbe G. postopala v skladu s točko 6.2 pogodbe, ki določa primere odpovedi pogodbenega razmerja brez odpovednega roka. Dopis tožeče stranke z dne 17. 1. 2008 verno sledi besediloma točk 7.1 in 6.2 pogodbe. Za prepričljiv primer pomote (tožnik govori o „tipkarski“ napaki) bi lahko šlo le tedaj, če bi se sestavljalec dopisa zmotil samo pri navedbi člena pogodbe, ne pa v tem primeru, ko je vnesel v besedilo dopisa dele besedil obeh členov.

13. Če bi bil pravi razlog za odpoved pogodbenega razmerja nespoštovanje navodil o servisiranju gasilnikov znamke P., bi bilo razumno pričakovati najprej kakšno opozorilo tožnika na nepravilno ravnanje, nato pa odpoved z navedbo konkretnih ravnanj M. s.p., ki naj bi bila v nasprotju z navodili. Česa takega pa tožnik ni navedel.

14. Po vsem zgoraj navedenem tožnik ne more uspeti z grajo ugotovljenega dejanskega stanja v delu, ki zadeva odpoved pogodbenega razmerja z M. s.p.

Glede uporabe materialnega prava

15. Tožnik najprej navede, da toženec ni natančno navedel, za kakšno zlorabo prevladujočega položaja naj bi v predmetni zadevi šlo, sklicujoč se na teorijo, ki zlorabe razvršča na izključujoče, izkoriščevalske in strukturne zlorabe. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe naj bi izhajalo, da naj bi šlo za izključujočo zlorabo, torej „zlorabo, ki vključuje neposredno ali posredno povzročitev škode obstoječi ali potencialni konkurenci na podlagi ravnanja, ki je po tožnikovem mnenju že samo po sebi sporno z vidika pravil konkurenčnega prava.“ Nadaljuje, da se v teoriji postavlja vprašanje, „ali mora biti med samim prevladujočim položajem ter zlorabo sploh kaka povezava,“ na kar naj bi pritrdilno odgovorilo že Sodišče ES v zadevah C-333/94 P in T-228/97. Po mnenju tožnika bi moral toženec „bolj natančno pokazati, kako bi naj učinki, za katere zatrjuje, da bi naj nastali kot posledica očitanega ravnanja tožeče stranke, bili povezani oziroma izvirali iz takega tožničinega položaja na upoštevnem trgu.“

16. V zadevi C-333/94 P je Sodišče ES videlo povezavo med prevladujočim položajem in učinkom zlorabe v tem, da mora posledica zlorabe prevladujočega položaja nastati prav na tržišču, na katerem ima podjetje prevladujoč položaj, hkrati pa dopustilo, da taka povezava lahko obstaja tudi med prevladujočim položajem in učinkom zlorabe na kakšnem drugem tržišču, a le v posebnih okoliščinah (27. točka sodbe). V predmetni zadevi ne more biti dvomljiva povezava med prevladujočim položajem tožnika in učinkom zlorabe, saj gre za eno in isto tržišče.

17. V zadevi T-228/97 se je Sodišče ES sklicevalo med drugim prav na zgoraj navedeno stališče, zavzeto v zadevi C-333/94 P (točka 167 sodbe). V sami zadevi pa se ni ukvarjalo z dejanskim stanjem, ki bi bilo primerljivo s predmetnim, pač pa s selektivno cenovno politiko. V zvezi s tem je med drugim zavzelo stališče, da že sam umik konkurenta s tržišča zaradi selektivne cenovne politike dokazuje (ilustrira) zlorabo tržnega položaja (točka 191 sodbe). V predmetni zadevi to velja toliko bolj, saj je očitano dejanje neizogibno pomenilo že kar izločitev M. s.p. s trga prodajalcev in serviserjev gasilnikov P. Zaradi odpovedi pogodbe je bil namreč izbrisan iz seznama pooblaščenih serviserjev gasilnikov znamke P. v Sloveniji. Zaradi tega ni smel več servisirati navedenih gasilnikov, posledično pa mu je bila tudi dejansko onemogočena njihova prodaja. Po ugotovitvah toženca pa so prav gasilniki znamke P. daleč najbolj razširjeni na trgu Republike Slovenije. Njihov delež na trgu servisiranih gasilnikov je namreč znašal od leta 2004 do 2008 med 65 in 75 odstotki vseh servisiranih gasilnikov (65. točka izpodbijane odločbe).

Glede procesnih kršitev

18. Preizkus izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti ni pokazal nobene bistvene kršitve določb postopka iz tretjega odstavka 27. člena ZUS-1.

Glede stroškov postopka

19. Izrek o stroških postopka je odpadel, ker jih stranki nista priglasili.


Zveza:

ZPomK-1 člen 9.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDYxNDY0