<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba I Cp 826/99
ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.826.99

Evidenčna številka:VSL47138
Datum odločbe:22.03.2000
Področje:pravo intelektualne lastnine
Institut:avtorsko delo

Jedro

Predelano avtorsko delo je samostojno avtorsko delo. Če se omejitev pravice razpolaganja s prvotnim avtorskim delom po založniški pogodbi ne nanaša tudi na predelano avtorsko delo kot samostojno, za avtorja ni ovir glede razplaganja s slednjim.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi z odgovorom na pritožbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala plačilo 200.000,00 SIT pogodbene odškodnine in plačilo stroškov postopka. Zoper to sodbo se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga sodišču druge stopnje naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa naj sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljenost zahtevka zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije napačno obrazložilo s tem, ko je odločilo, da bi bili za kršitev pogodbene obveznosti odgovorni vsi člani ansambla P... in ne le toženec. Po mnenju tožeče stranke bi sodišče moralo uporabiti 206. člen ZOR, ki v takih primerih določa solidarno odgovornost. Pri tej navedbi se tožeča stranka sklicuje na odločbo sodišča v identični zadevi, ki se vodi pod opr. št. I P 498/97 in jo je s sodbo št. II Cp 1473/97 potrdilo Višje sodišče v Ljubljani. Glede zavrnitve zahtevka pa tožeča stranka sodišču še očita, da je spregledalo pogodbeno določilo, ki je pravna podlaga tožbenemu zahtevku in toženca zavezuje k temu, da "sporeda" ne sme odstopiti nobenemu drugemu založniku. V izvedenskem mnenju je bilo ugotovljeno, da gre za isto skladbo, z istim naslovom, istim besedilom in isto melodijo, kar je bistvenega pomena pri presoji o tem ali je bila pogodba kršena ali ne, na podlagi česar sodišče samo ugotavlja, da gre za predelano avtorsko delo in ne za novo avtorsko delo. Tožeča stranka je prepričana, da se pravica založnika razteza tudi na ponatise, predelave in priredbe, ki obdržijo toliko elementov, da gre za isto skladbo. Toženec na pritožbo odgovarja in meni, da se tožeča stranka nekorektno sklicuje na pravdno zadevo opr. št. I P 498/97, ki ni identična tej pravdni zadevi. Toženec kot bistveno šteje ugotovitev, ali gre pri posnetku skladbe na kaseti za predelano skladbo ali skladbo v nespremenjeni obliki in vsebini. Glede na izvedeniško mnenje gre v konkretnem primeru za novo avtorsko delo, ki ni predmet sporne pogodbe in zato ne more iti za kršitev pogodbene obveznosti, zaradi katere bi bil toženec dolžan plačati pogodbeno odškodnino, ki jo vtožuje tožeča stranka. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo glede pasivne legitimacije toženca, saj je iz besedila pogodbe št. 9/90 (priloga A4) razvidno, da jo sklepata U ... d.o.o. (kot založnik) in ansambel P...... ki ga zastopa T. K.. Pogodbo pa sta podpisala kot založnik zastopnik podjetja U ..... in kot izvajalec "P " - T. K.. Drugostopenjsko sodišče zato kot pravilno ocenjuje odločitev sodišča prve stopnje, da toženec pogodbe ni podpisal kot avtor, ampak kot pooblaščenec izvajalca t.j. ansambla P... in da zato toženec ne more biti pasivno legitimiran za kršitev obveznosti iz te pogodbe, pač pa so za morebitne kršitve odgovorni vsi člani ansambla P.... Tudi ob upoštevanju člena 206/4 ZOR, ki določa solidarno odgovornost med seboj povezanih oseb v primerih, ko ni dvoma, da je škodo povzročila ena izmed teh oseb, na kar se sklicuje tožeča stranka v pritožbi, pa bi bilo potrebno tožbeni zahtevek zavrniti iz drugih razlogov, ki jih je pravilno ugotovilo in izčrpno obrazložilo sodišče prve stopnje. Pravica predelave iz 31. člena Zakona o avtorski pravici (Ur. l. SFRJ 19/78, 24/86 in 21/90), ki je veljal v času sklenitve pogodbe, je namreč izključna avtorjeva pravica, ki jo lahko izkorišča sam ali pa jo prenese na drugega. Z založniško pogodbo, ki sta jo sklenila tožeča stranka kot založnik in ansambel P... kot izvajalec, je izvajalec (v 1. členu pogodbe) dovolil, da založnik izda kaseto, ploščo, CD in videokaseto s posnetkom skladbe "N". Obenem se je v 3. členu izvajalec obvezal, da sporeda iz 1. člena pogodbe (smiselno gre za skladbo z naslovom "N") ne bo odstopil za eksploatacijo na nosilcih zvoka nobenemu domačemu ali tujemu založnku ali prodajalcu kaset in plošč. Za kršitev te pogodbene obveznosti se je izvajalec v drugem odstavku 3. člena pogodbe zavezal plačati pogodbeno odškodnino v višini 200.000,00 SIT. V pogodbi pa ni nikjer določeno, da izvajalec prenaša na založnika tudi pravico predelave, s katero bi založnik pridobil tudi pravico do izkoriščanja predelane izvedbe skladbe "N", kot to v pritožbi navaja tožeča stranka. Predelave avtorskih del nastanejo kot rezultat ustvarjalnih postopkov in glede na določbo 5. člena Zakona o avtorski pravici uživajo enako varstvo kot samo izvirno delo. Sporno skladbo so poslušali izvedenci Združenja SAZAS, ki so ocenili, da se skladba z naslovom "Neko noč", ki je izšla pri ZKP RTV Slovenija tako razlikuje od skladbe, ki je predmet pogodbe med tožečo stranko in ansamblom P, da gre za različna aranžmaja in izvedbi. Skladba ima sicer isti naslov, vendar je toliko predelana (različno število izvajalcev in inštrumentov, dodaten inštrumentalni vložek, drugačno harmonsko zaporedje, različen pristop v interpretaciji), da gre za različna posnetka. Sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitev izvedencev (ki jim ne nasprotuje nobena od pravdnih strank) pravilno izpelje sklep, da gre za novo avtorsko delo, na katerega se založniška pogodba ne bi mogla nanašati, tudi če bi bila veljavno sklenjena. Drugostopenjsko sodišče se strinja s tem stališčem sodišča prve stopnje in kot pravilno zavrača stališče tožeče stranke, da se "spored" iz 1. člena pogodbe nanaša na vsakršno predelano izvedbo skladbe "N". Po uradni dolžnosti je sodišče druge stopnje v skladu z drugim odstavkom 365. člena ZPP/77 preizkusilo prvostopenjsko sodbo tudi glede bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 354. člena istega zakona in ugotovilo, da takšnih kršitev ni, zato je prvostopenjsko sodbo v celoti potrdilo. Stroške odgovora na prižbo sodišče ocenjuje kot nepotrebne, zato jih tožena stranka v celoti nosi sama (prvi odstavek 155. člena ZPP/77).

 


Zveza:

ZASP člen 7, 7/1, 7, 7/1.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01MzQzNg==