Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 168cT1zYXphcyZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWFzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTU=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep II DoR 313/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.12.2017dopuščena revizija - kolektivno upravljanje avtorske pravice - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - običajni honorar - honorar po licenčni pogodbi - minimalni honorar - uporaba tarife - primernost tarifeRevizija se dopusti glede vprašanj: - ali sme Združenje SAZAS na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino, št. 800-3/96 z dne 12. 3. 1998, kolektivno upravljati z glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in ni bila ustvarjena posebej za uporabo v tem avdiovizualnem delu (t.i. predobstoječo glasba v avdiovizualnih delih), - ali tarifni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. L. RS št. 29/1998) zajema oziroma vključuje tudi glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in je bila ustvarjena posebej za to delo, - ali je sodišče pristojno in dolžno presojati primernost veljavne tarife, če so podane okoliščine, ki izkazujejo njeno pomembno odstopanje od tarif za istovrstne pravice in primere uporabe v drugih državah EU, in druge okoliščine, ki izkazujejo njeno pretirano višino.
VSRS Sklep II DoR 323/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.11.2017dopuščena revizija - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - honorar po licenčni pogodbi - običajni honorar - minimalni honorar - uporaba tarife - primernost tarife - skupni sporazum o višini nadomestilaRevizija se dopusti glede vprašanj: - ali sme Združenje SAZAS na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino, št. 800-3/96 z dne 12. 3. 1998, kolektivno upravljati z glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in ni bila ustvarjena posebej za uporabo v tem avdiovizualnem delu (t.i. predobstoječo glasba v avdiovizualnih delih), - ali tarifni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. L. RS št. 29/1998) zajema oziroma vključuje tudi glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in je bila ustvarjena posebej za to delo, - ali je sodišče pristojno in dolžno presojati primernost veljavne tarife, če so podane okoliščine, ki izkazujejo njeno pomembno odstopanje od tarif za istovrstne pravice in primere v drugih državah EU, in druge okoliščine, ki izkazujejo njeno pretirano višino.
VSRS Sklep II DoR 86/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.09.2017dopuščena revizija - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - višina honorarja - uporaba tarife - primernost tarifeRevizija se dopusti glede pravnih vprašanj: - ali sme SAZAS na podlagi dovoljenja Urada za intelektualno lastnino kolektivno upravljati z glasbo, ki se priobči hkrati z avdiovizualnim delom kot njegovim sestavnim delom in ni bila ustvarjena posebej za uporabo v tem avdiovizualnem delu (t.i. predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih); - ali tarifni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. L. RS št. 29/1998) zajema oziroma vključuje tudi glasbo, ki se priobči v avdiovizualnih delih, ne glede na to, ali je bila glasba ustvarjena posebej za uporabo v tem avdiovizualnem delu ali ne; - ali je sodišče pristojno presojati primernost veljavne tarife, če so podane okoliščine, ki izkazujejo njeno pomembno odstopanje od tarif za istovrstne pravice in primere v drugih državah EU in druge okoliščine, ki izkazujejo njeno pretirano višino.
VSL sodba II Cp 1592/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.01.2017avtorski honorar – pravica radiodifuzne retransmisije – avtorski honorar za pravico kabelske retransmisije glasbenih del – Tarifa 1998 – Začasna tarifa 2012 – običajni honorar – honorar, določen v licenčnih pogodbah – Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del – minimalni honorar – združenje uporabnikov – veljaven skupni sporazum – Memorandum – objava Memoranduma v Uradnem listu – ugodnejša tarifa – odobritev Urada za intelektualno lastnino – predhodno vprašanje – presoja veljavnosti tarife kot predhodno vprašanje – pristojnost Sveta za avtorsko pravoSodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, zakaj honorar, določen v licenčnih pogodbah, sklenjenih na podlagi Memoranduma iz leta 1999, ne predstavlja veljavne tarife. Memorandum namreč ni pridobil moči veljavnega skupnega sporazuma zato, ker ni bil objavljen v Uradnem listu (peti in šesti odstavek 157. člena ZASP, enako določata šesti in sedmi odstavek 44. člena ZKUASP, ki velja in se uporablja od 22. 10. 2016). Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju spregledalo določilo 153. člena ZASP iz leta 1995, ki je v tretjem odstavku določal, da se lahko s tarifnimi sporazumi med kolektivno organizacijo in uporabniki ali združenji uporabnikov določijo posebne tarife. ZASP je v tretjem odstavku 153. člena res dopuščal določitev posebne tarife z združenji uporabnikov mimo uradno odobrene in objavljene tarife, vendar zgolj v primeru določitve nižje tarife od splošne, za kar pa v obravnavanem primeru, ko Tarifa 1998 vsebuje nižjo...
Sodba X Ips 334/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.02.2012kolektivno upravljanje avtorskih pravic – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - nadzor nad kolektivno organizacijo – posredovanje dokumentov - obrazložena pisna zahteva – odprava ugotovljenih nepravilnosti – pristojnost skupščine kolektivne organizacije – sprejem oziroma dopolnitev aktovPo drugem in četrtem odstavku 162. člena ZASP lahko Urad po presoji Vrhovnega sodišča za potrebe nadzora nad kolektivno organizacijo zahteva vse poslovne dokumente, ki jih potrebuje glede na obseg nadzora, ki ga opravlja, pri čemer mora v obrazloženi pisni zahtevi navesti, kaj nadzoruje in s katerimi podatki mora biti seznanjen, tako da je mogoče preveriti, ali je zahteva podana zaradi potreb izvajanja nadzora. Po 1. točki 148. člena ZASP je statut kolektivne organizacije akt, ki določa organe in njihova pooblastila in mora biti glede na 1. točko prvega odstavka 149. člena ZASP v skladu z zakonom, sicer je to razlog za zavrnitev dovoljenja za kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic. Zato po presoji Vrhovnega sodišča nesprejem aktov, navedenih v izpodbijanem sklepu Urada, s strani revidentkine skupščine, predstavlja kršitev 3. točke prvega odstavka 161. člena ZASP, saj je revidentka za sprejem teh aktov v 22. členu Statuta v skladu z zakonom pooblastila...
Sklep G 24/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek16.05.2011začasna odredba – težko popravljiva škoda – omejevanje konkurence - nadomestila za uporabo avtorskih glasbenih del – kriteriji za vplačila v promocijski skladPresoja nastanka težko popravljive škode.
Sodba G 24/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek27.01.2014varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - društvo – pojem podjetja – narava dejavnosti pravnega subjekta in uporaba pravil o varstvu konkurence – upravljanje avtorskih pravic - organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic kot podjetje - trg kolektivnega upravljanja pravic do javne priobčitve glasbenih neodrskih del - obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic - delitev nadomestil za uporabo avtorskih del – netransparentnost pravil – retroaktivna določitev pravil – avtorski honorarji - kriteriji za višine avtorskega honorarja - delitev avtorskih honorarjev po pondirani dejanski uporabi - delitev članov kolektivne organizacije na redne in izredne - javnost delovanja organizacije za kolektivno upravljanje avtorskih pravic - vplivi na trgovanje med državami članicami - ukrepi za odpravo kršitev - predhodno vprašanje glede razlage prava EU - pouk o pravnem sredstvu - neodvisnost Urada za varstvo konkurence – skladnost postopka sodnega varstva po Zakonu o omejevanju konkurence z Ustavo – upravni postopek - pravica do obrambe v postopku – procesni rokiKer ima stranka postopka po oceni Ustavnega sodišča zadostne možnosti, da se opredeli do vseh upoštevnih vidikov zadeve, kar implicira, da je 45-dnevni rok iz petega odstavka 36. člena ZPOmK-1 zadosten za pripravo učinkovite obrambe, je treba ugotoviti, da je Urad z določitvijo 45-dnevnega roka za izjavo o povzetku relevantnih dejstev ravnal v skladu z zakonsko določbo in ni kršil določb postopka.V skladu z določbo 1. točke 3. člena ZPOmK-1 je podjetje subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost. Zato dejstvo, da je tožnik organiziran kot društvo, ni relevantno za presojo o tem, ali je podjetje v smislu konkurenčnega prava. Ni relevantno niti dejstvo, da tožnikova dejavnost kot taka ni pridobitne narave. Za presojo, da je tožnik kot organizacija za kolektivno upravljanje avtorskih pravic podjetje v smislu konkurenčnega prava, je namreč odločilno, da kot subjekt, ki mu je zaupano upravljanje...
Sodba I Up 198/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.10.2004kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - stranka v postopkuMožnost priznanja stranke kot stranskega udeleženca ima tisti, ki izkaže, da v postopek vstopa zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, ki izhajajo iz materialnega predpisa.
Sklep I Up 123/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.04.2014kolktivno upravljanje avtorskih pravic - ukrep nadzornega organa - promocijski sklad - začasna odredba - pritožba - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporuVsako meritorno odločanje zahteva predhodni preizkus oziroma preizkus procesnih predpostavk. To velja tudi za zahtevo za izdajo začasne odredbe. Da bi bil tak predhodni preizkus tožbe opravljen, iz izpodbijanega sklepa ni razvidno. Presoja procesnih predpostavk za tožbo oziroma za vsebinsko odločanje v obravnavanem primeru, še zlasti glede na to, da je pritožnik kot primarni tožbeni predlog predlagal, da sodišče prve stopnje izreče izpodbijani sklep tožene stranke za ničen, mora še pred odločitvijo o začasni odredbi zajeti tudi to presojo oziroma zlasti, ali ni z izpodbijanim sklepom, ki naj bi ga tožena stranka izdala v okviru svojih nadzorstvenih pristojnosti, odločila o zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku.
VSL sklep I Cp 119/2001Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek28.03.2001prekinitev postopka - stranka postopka - nepopolna tožba - zavrženje1. Sodišče, razen v primeru, ko so izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka iz 205. člena ZPP, ni dolžno pozivati nekoga tretjega (ki ni vložil tožbe) ali bi prevzel vlogo tožeče stranke v postopku. 2. Stranka mora vložiti takšno vlogo, ki je razumljiva in obsega vse, kar je treba, da se lahko obravnava. V skladu z določbo drugega odstavka 105. člena ZPP mora vsaka vloga, torej tudi tožba, med drugim obsegati ime ter stalno oz. začasno prebivališče oz. sedež strank... Ker v obravnavani zadevi tožba ne vsebuje vsega, da bi se lahko obravnavala, saj ne vsebuje popolnega naziva, sedeža in naslova tožene stranke, skladnega z vpisom v sodni register, je sodišče prve stopnje tožečo stranko v skladu z določbo prvega odstavka 108. člena ZPP pravilno pozvalo, naj tožbo popravi. Ker pa tožeča stranka ni ravnala v skladu z omenjenim pozivom, je moralo ob uporabi določbe četrtega odstavka 108. člena ZPP tožbo zavreči. 
VSL sodba in sklep I Cp 1211/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek30.11.2010male avtorske pravice – valorizacija tarife – uporaba pravilnikaTožeča stranka je lahko avtorske pravice uporabnikom tudi od leta 2007 dalje zaračunavala le v skladu s Pravilnikom 1998, saj Pravilnik 2006, ki je izrecno razveljavil Pravilnik 1998, ni bil sprejet po zakonsko predpisanem postopku in ga zato ni mogoče šteti za veljaven pravni akt, ki bi lahko povzročil kakršne koli pravne učinke.Ker je URSIL odobril celoten Pravilnik 1998, vključno z „normativnim delom“ in tako nujno tudi njegov 11. člen, ni bil dolžan odobriti vsako uskladitev tarifnih vrednosti z inflacijo, saj je odobril že splošno določbo, ki omogoča revalorizacijo za vnaprej.
VSL sodba I Cp 1339/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek26.06.2014civilna kazen - kršitev avtorske pravice namenoma ali iz hude malomarnosti – kršitev določb Pravilnika – izračun ustreznega honorarja – posredovanje podatkovZgolj opustitev posredovanja podatka o bruto honorarjih nastopajočih ne pomeni namerne ali hudo malomarne kršitve avtorske pravice na delih, ki so se uporabila. Toženec ni niti zamolčal niti zanikal uporabe avtorskih del in se tudi ni upiral plačilu honorarja. Drži, da mora uporabnik poslati SAZAS točne finančne podatke, ki so osnova za delitev avtorskega honorarja najkasneje 15 dni po izvedbi in da mora uporabnik evidentirati podatke o prihodkih, ki so osnova za obračun avtorskega honorarja na tak način, da je mogoče ugotoviti, kakšen prihodek je bil ustvarjen pri uporabi avtorskih del. Vendar Tarifa za izračun ustreznega honorarja predvideva tudi drugo metodo oz. izračun omogoča na drug način, zato plačilo avtorskega honorarja za uporabo glasbe ni bilo ogroženo. Navedenih kršitev določb Pravilnika, tudi če bi bile hudo malomarne ali celo namerne, ni mogoče izenačiti z hudo malomarno ali namerno kršitvijo samih avtorskih pravic.
VSL sodba I Cp 1486/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.09.2014kolektivno upravljanje avtorskih pravic – kabelska retransmisija avdiovizualnih del – pravica do kolektivnega upravljanja avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije – nadomestilo za uporabo avtorskih del – obseg kršitve pravic – veljavnost dovoljenja kolektivne organizacije – začasno dovoljenje – male glasbene pravice - aktivna legitimacijaZačasno dovoljenje je veljalo le do ustanovitve (oziroma začetka zakonitega delovanja) druge organizacije imetnikov pravic na avdiovizualnih delih, kar se je zgodilo 11. 10. 2010, z izdajo odločbe URSIL Zavodu AIPA . Ta odločba je postala dokončna in izvršljiva ter zato ponovno izdano dovoljenje Zavodu AIPA z dne 6. 2. 2012, z enako vsebino, ne vpliva na veljavnost prvega dovoljenja. Tožeča stranka torej ni bila več aktivno legitimirana za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic od tožene stranke v tistem delu, ki se nanaša na kabelsko retransmisijo avdiovizualnih del, pa tudi ne do poravnavanja obveznosti do avtorjev glasbe, ki se štejejo za soavtorje avdiovizualnih del.
VSL sodba I Cp 16/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek25.02.2015priobčitev glasbenih del – nezaščitena dela – trditvena podlaga – obveznost plačila DDV – obveznost tožeče strankeDDV kot izvajalec storitve in zavezanec za njegovo plačilo v svoje breme plača tožeča stranka, v kolikor z zavezancem za plačilo avtorskega honorarja nima dogovora o prenosu tega bremena nanj. Nesporno med strankama te pravde dogovora o prenosu bremena plačila DDV-ja s tožeče na toženo stranko ni, posledično čemur je sodišče prve stopnje, ko ni ugodilo zahtevku za plačilo DDV-ja tožene stranke tožeči, materialnopravno pravilno odločilo.
VSL Sodba I Cp 160/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.04.2019višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - Svet za avtorsko pravo - pristojnost - skupni sporazum - veljavnost sporazuma - reprezentativno združenje uporabnikov - uporaba tarife - male avtorske pravice - nadomestilo za male avtorske pravice - avtorsko deloToženec nima zakonske obveznosti tožniku posredovati podatke o bruto honorarjih izvajalcev.
VSL sodba I Cp 1708/2011Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.11.2011nadomestilo za uporabo glasbenih del- male avtorske pravice – SAZAS – veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih delZa veljavno sprejetje Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del skupaj s tarifnim delom bi bilo tako potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožnik ni imel, pač pa je enostransko sprejel Pravilnik '06, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignil višino nadomestil za uporabo glasbe. Tožnik je to storil v nasprotju z določili veljavnega ZASP in zato takšno zvišanje tarife ni veljavno.
VSL sklep I Cp 1834/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.11.2000materialna in moralna avtorska pravica - licenčna pogodbaZgolj dejstvo, da tarifni del Pravilnika o javnem izvajanju glasbenih del javnosti (Ur. l. RS št. 65/93) ne vsebuje postavke za izvajanje in predstavljanje neodrskih glasbenih del javnosti po radiodifuziji, ne more imeti za posledico ukinitve z zakonom predvidene materialne pravice avtorja (do honorarja) kot sestavnega dela absolutne avtorske pravice. 
VSL sodba I Cp 2004/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek28.03.2001prekinitev postopkaČlen 156 Ustave RS sodišču nalaga prekinitev postopka in začetek postopka pred Ustavnim sodiščem le za primer, ko samo sodišče meni, da je zakon, ki bi ga navedeni odločitvi uporabili, protiustaven in torej ne za primer, kakršen je obravnavani, ko le stranka postopka tako meni. 
VSL sodba I Cp 205/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.06.2013javna priobčitev glasbenih del - plačilo avtorskega honorarja – višina nadomestila – uporaba in veljavnost pravilnika – tarifa – civilna kazen - neizpolnitev sodelovalne dolžnostiKer tarifa iz Pravilnika-2006 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je zakon predvidel za sprejem sporazuma, ne more imeti pravne veljave. Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v obravnavano pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namerno ali iz hude malomarnosti.
VSL sodba I Cp 2054/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.10.2010pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - neuporaba podzakonskega predpisa – vezanost sodnika na ustavo in zakon – tarifa SAZASČe je nek podzakonski predpis v nasprotju z zakonom ali z Ustavo, ga sodišče ne more uporabiti in nanj opreti svoje odločitve, ampak uporabi neposredno zakon ali Ustavo, v sam podzakonski predpis z učinkom navzven pa ne poseže.

Izberi vse|Izvozi izbrane