<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 606/2007
ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.606.2007

Evidenčna številka:VS0011189
Datum odločbe:09.10.2008
Opravilna številka II.stopnje:VSL II Cp 7563/2006
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
Institut:veljavnost pogodbe - avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - posredno zastopanje avtorjev
Objava v zbirki VSRS:CZ 2008/2009

Jedro

Določbe 2. oddelka 6. poglavja ZASP opredeljujejo le notranje razmerje v okviru dejavnosti kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic, to je razmerje med imetniki pravic in kolektivno organizacijo, ki te pravice skupinsko upravlja bodisi po samem zakonu bodisi po pogodbi z imetniki pravic. To razmerje je po svoji pravni naravi mandatno razmerje, katerega vsebina, s tem pa okvir delovanja kolektivne organizacije, je določena že z zakonom. V zunanjem razmerju, to je v razmerju do uporabnikov in tretjih, pa kolektivna organizacija ne nastopa kot (neposredni) zastopnik avtorjev, temveč kot posebne vrste skrbnik imetnikov pravic, ki te pravice upravlja za več avtorskih del več avtorjev hkrati. Navzven ima kolektivna organizacija tako značaj kolektivnega avtorja z vsemi značilnostmi avtorja, ki vsa dejanja in posle opravlja za račun avtorjev (in imetnikov sorodnih pravic) in v njihovem kar najboljšem interesu, vendar to počne - in to je v predmetni zadevi bistveno - v svojem imenu.

Zgolj odmik od mandatnih pooblastil, določenih v 2. oddelku 6. poglavja ZASP, ne more imeti za posledico neveljavnosti tožnikovih obligacijskih razpolaganj v razmerjih s tretjimi. Posledice tovrstnega ravnanja lahko nastanejo le v razmerju med tožnikom in imetniki pravic, v razmerju med tožnikom in (enim ali več) uporabniki pa ne.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za razveljavitev t.i. sporazuma o izvensodni poravnavi in plačilu obveznosti in oba podrejena tožbena zahtevka za ugotovitev, da ta sporazum ni bil veljavno sklenjen oziroma da je ničen. Tožečo stranko je še obsodilo na plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Nasprotuje stališču pritožbenega sodišča, da 157. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95 in nasl.; v nadaljevanju ZASP) SAZAS upravičuje sklepati tudi pogodbe in izvensodne poravnave, ki so podlaga za njegovo procesno ravnanje, ali natančneje, ki bi utegnile biti podlaga odpovedi procesnim pravicam v postopku pred sodiščem. Trdi, da je kolektivna organizacija po določbi 157. člena aktivno procesno legitimirana le v okviru materialnih pooblastil, taksativno naštetih v 146. členu ZASP, ki opredeljujejo vsebino in obseg njihovega delovanja. Postopke za uveljavljanje avtorskih pravic pred sodišči in drugimi organi taka organizacija vodi v svojem imenu in za račun avtorjev zgolj iz praktičnih razlogov, saj bi za izterjavo avtorskega honorarja od določenega uporabnika avtorskih del potrebovala pravdno pooblastilo velikega števila avtorjev. Namen kolektivnega uveljavljanja avtorskih pravic je le v pobiranju in izterjavi avtorskih honorarjev (in ne v odpovedovanju ali odpuščanju dolgov iz tega naslova), saj tako avtorji preprosteje in učinkoviteje uveljavljajo svoje pravice v razmerah masovne in razprostranjene eksploatacije njihovih del. Zakonodajalec je kolektivno uveljavljanje pravic uredil zaradi zavarovanja pravic in interesov avtorjev, namena kolektivni organizaciji omogočiti odpovedovati se honorarjem brez pooblastila ali soglasja avtorjev ni imel. Meni, da je napačno stališče sodišča druge stopnje o indirektnem zastopanju, gre za neposredno zastopanje za to neupravičene osebe po 73. členu Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 in nasl.; v nadaljevanju OZ). Prav tako pa v našem pravnem redu ne velja pravilo, po katerem ugotovitve ničnosti ne more zahtevati nedobroverna pogodbena stranka.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Vsebinskemu izhodišču revizije, zlasti navedbam, ki se nanašajo na namen uzakonitve obveznega kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic, ni mogoče oporekati. Tudi z nadaljnjima revizijskima trditvama, da so materialna pooblastila kolektivne organizacije v 146. členu ZASP določena taksativno in da med njimi ni pooblastila za odpovedovanje terjatvam iz naslova avtorskih honorarjev in nadomestil, se Vrhovno sodišče RS strinja. Vendar istočasno dodaja, da te vsebinske predpostavke na odločitev o veljavnosti spornega sporazuma nimajo nikakršnega vpliva.

Omenjena določba in druge zadevne določbe 2. oddelka 6. poglavja ZASP opredeljujejo namreč le notranje razmerje v okviru dejavnosti kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic, to je razmerje med imetniki pravic in kolektivno organizacijo, ki te pravice skupinsko upravlja bodisi po samem zakonu bodisi po pogodbi z imetniki pravic. To razmerje je po svoji pravni naravi mandatno razmerje, katerega vsebina, s tem pa okvir delovanja kolektivne organizacije, je določena že z zakonom(1). V zunanjem razmerju, to je v razmerju do uporabnikov in tretjih, pa kolektivna organizacija ne nastopa kot (neposredni) zastopnik avtorjev, temveč kot posebne vrste skrbnik imetnikov pravic, ki te pravice upravlja za več avtorskih del več avtorjev hkrati(2). Navzven ima kolektivna organizacija tako značaj kolektivnega avtorja z vsemi značilnostmi avtorja(3), ki vsa dejanja in posle opravlja za račun avtorjev (in imetnikov sorodnih pravic) in v njihovem kar najboljšem interesu, vendar to počne - in to je v predmetni zadevi bistveno - v svojem imenu.

Tožnik torej, kot je pravilno presodilo sodišče druge stopnje, v odnošaje z uporabniki glasbenih avtorskih del iz svojega repertoarja vstopa kot posredni zastopnik imetnikov pravic. Ker je po svojih statusnopravnih determinantah pravna oseba zasebnega prava in ker v pravnem prometu nastopa v lastnem imenu, v razmerju do tretjih velja za samostojen pravni subjekt, ki poslovno voljo ustvarja in navzven izraža povsem avtonomno. Za sklepanje obligacijskih pravnih poslov tako zanj ni nikakršnih ovir(4). Veljavno se lahko zaveže k poljubnim obveznostim, za njihovo izpolnitev pa v celoti odgovarja. Res je, da bi zaradi absolutne narave avtorskih pravic v primeru, kadar bi bil predmet obveznosti razpolaganje s temi pravicami na način, ki bi pomenil prekoračitev izrecnih zakonskih pooblastil 146. člena ZASP, s katerimi je začrtan obseg razpolagalne sposobnosti kolektivne organizacije, táko razpolaganje ne imelo avtorskopravnih učinkov (določena avtorska pravica npr. ne bi prešla na uporabnika, ampak bi še naprej ostala avtorju), a to na obstoj same obligacijske zaveze ne bi imelo nikakršnega vpliva. Tožnik bi jo bil subjektivni nemožnosti izpolnitve navkljub dolžan izpolniti.

Zgolj odmik od mandatnih pooblastil, določenih v 2. oddelku 6. poglavja ZASP, torej ne more imeti za posledico neveljavnosti tožnikovih obligacijskopravnih razpolaganj v razmerjih s tretjimi. Posledice tovrstnega ravnanja lahko nastanejo le v razmerju med tožnikom in imetniki pravic, v razmerju med tožnikom in (enim ali več) uporabniki pa ne. Spornemu sporazumu, s katerim se je tožnik tožencem zavezal odpovedati se tožbenim zahtevkom in umakniti izvršilne predloge za poplačilo terjatev iz naslova nadomestil za uporabo avtorskih del iz svojega repertoarja, zato ni mogoče odreči pravne veljavnosti.

Neutemeljeno revizijo je moralo revizijsko sodišče v skladu s 378. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.) zavrniti.

---.---Op. št. (1): Glej M. Trampuž, Kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 68, 70, in M. Trampuž, B. Oman, A. Zupančič, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 1997, str. 363. Op. št. (2): Glej M. Trampuž, Kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 35. Op. št. (3): Primerjaj Sodbo II Ips 29/2004 z dne 27.10.2005.Op. št. (4): Seveda v skladu z načelom prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ).


Zveza:

ZASP člen 146, 157.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy02ODM=