<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba I Cp 3030/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CP.3030.2014

Evidenčna številka:VSL0082376
Datum odločbe:03.12.2014
Senat, sodnik posameznik:Tadeja Primožič (preds.), Tanja Kumer (poroč.), mag. Metoda Orehar Ivanc
Področje:PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
Institut:intervalna priobčitev fonogramov med/pred/po glasbenih nastopih v živo - glasbeni nastopi v živo - tarifa Zavoda IPF - razlaga tarife - neuporabna začasna tarifa - druge množične prireditve različnih vrst - višina nadomestila - vrsta uporabe fonogramov

Jedro

Čim je mogoče posamezno vrsto uporabe fonogramov uvrstiti v tarifo, ki je bila sprejeta po rednem postopku oziroma v skladu z drugim odstavkom 156. člena ZASP, kot je to mogoče v konkretnem primeru, ni pogojev za sprejem začasne tarife. Pravica kolektivne organizacije, da sprejme začasno tarifo, je zakonska izjema, ki jo je treba razlagati restriktivno. Ni namenjena enostranski korekciji razmerij med višinami posameznih nadomestil iz redne tarife za nazaj, tako da bi bila upoštevana vloga, ki jo ima priobčitev fonograma na posamezni prireditvi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 133,71 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 193777/2011 z dne 14. 12. 2011 v 1. točki izreka tudi za znesek 69,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 7. 2011 dalje do plačila, v preostalem delu pa je navedeni sklep razveljavilo in zavrnilo tožbeni zahtevek za znesek 1.294,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 7. 2011. V veljavi je vzdržalo tudi 3. točko izreka navedenega sklepa za izvršilne stroške v znesku 7,22 EUR, v preostalem delu, za znesek 73,06 EUR, pa se je odločilo, da se razveljavi in zavrne. Tožeči stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške tožene stranke v znesku 946,32 EUR z obrestmi.

2. Tožeča stranka je vložila pritožbo zoper zavrnilni in stroškovni del izpodbijane sodbe iz razloga absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in nepravilne uporabe materialnega prava, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da toženi stranki naloži v plačilo tudi zavrnjeni del tožbenega zahtevka, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo sojenje. Odločitev sodišča prve stopnje je napačna, ker je upoštevalo oceno pritožbenega sodišča o tem, da je bila Začasna tarifa za intervalno javno priobčitev fonogramov sprejeta po nezakonitem postopku z utemeljitvijo, da je bila tarifa za tako uporabo že zajeta v predhodni tarifi tožeče stranke iz leta 2005. Redno sodišče nima pristojnosti presojanja zakonitosti sprejemanja začasne tarife, temveč je to v pristojnosti Ustavnega sodišča, Svet za avtorsko pravo pa preverja, ali je objavljen skupni sporazum v skladu z določbami Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP). Ker se je redno sodišče opredelilo do vprašanja nezakonitosti začasne tarife, je zagrešilo (dvakratno) absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 3. točki 2. odstavka 339. člena ZPP - s tem je poseglo v pristojnost ustavnega sodišča, glede upravičenosti za sprejem začasne tarife pa v pristojnost Sveta za avtorsko pravo. Začasna tarifa ostaja v veljavi do sklenitve skupnega sporazuma med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov ali do odločitve Sveta za avtorsko pravo, ki glede pravilnosti sprejetja začasne tarife (še) ni odločal. Tarifa II.K se glede na tolmačenje Sveta tožeče stranke nanaša na množične prireditve, katerih osnovni namen je športno udejstvovanje oziroma vse oblike rekreacije, četudi ta ni neposredno priznana kot šport. Do tega tolmačenja (ki mu tožena stranka ni niti nasprotovala) se sodišče ni opredelilo, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Oblike priobčevanja fonogramov se razlikujejo glede na pomen, ki ga ima priobčitev fonograma pri vsaki posamezni prireditvi. Temu primerno je nadomestilo za intervalno priobčevanje fonogramov pred, med in po nastopih glasbenikov v živo, kjer se s priobčitvijo fonogramov ustvarja ali ohranja vzdušje, ki ne more biti enakovredno nadomestilu za intervalno predvajanje fonogramov na točkah za osvežitev na športnih prireditvah. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo tožeče stranke predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej pravdni zadevi tožeča stranka s tožbo zahteva plačilo denarnega nadomestila za javno priobčevanje fonogramov na prireditvah tožene stranke v letu 2011. Predmet ponovnega sojenja sta samo še račun št. 1118122, ki se nanaša na prireditev na „mariborskem odru“ št. 004258, in račun št. 1118123, ki se nanaša na prireditev na „glavnem odru“ št. 004259, pri čemer gre v obeh primerih za intervalno javno priobčitev fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih v živo. V prvotnem postopku je sodišče druge stopnje zavzelo stališče, da je bila tarifa za intervalno javno priobčitev fonogramov pred, med in po glasbenih nastopih v živo določena že v točki II.K „redne“ Tarife Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov iz leta 2005 (v nadaljevanju Tarifa Zavoda IPF)(1), zato Začasna tarifa za intervalno javno priobčitev komercialno izdanih fonogramov med in/ali pred in/ali po glasbenih nastopih, ki potekajo v živo iz leta 2010 (v nadaljevanju Začasna tarifa) ni bila sprejeta v skladu s četrtim odstavkom 156. člena ZASP(2).

6. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ker je zavrnilo uporabo Začasne tarife z utemeljitvijo, da je bila sprejeta na nezakonit način. Če sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali zakonom, tega akta ne sme uporabiti. Gre za uporabo t.i. exceptio illegalis. Lahko sicer z zahtevo začne postopek za oceno zakonitosti Začasne tarife pred ustavnim sodiščem, če dvomi v njeno zakonitost, ni pa dolžan storiti tega.(3) Šele v tem primeru, ali na pobudo uporabnika za začetek postopka za oceno zakonitosti uporabnika, bi o zakonitosti Začasne tarife odločalo Ustavno sodišče, kot je v zadevi U-I-165/03, na katero se sklicuje tožeča stranka v pritožbi. Sodišče glede na povedano ni poseglo v pristojnost Ustavnega sodišča RS niti v zatrjevano pristojnost Sveta za avtorsko pravo(4), zato ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Tožeča stranka si enako kot v prvotnem postopku prizadeva za ožjo razlago točke II.K Tarife Zavoda IPF, sklicujoč se na tolmačenje Sveta tožeče stranke z dne 22. 8. 2006 (A15), ki ga je predložila šele na naroku v ponovljenem postopku. Iz njega izhaja, da je tožeča stranka za potrebe odmere nadomestila pod pojmom druge množične prireditve razumela le tiste, „katerih osnovni namen je športno udejstvovanje oziroma vse oblike rekreacije, četudi ta ni neposredno priznana kot šport“, ne pa prireditve, na katerih se izvajajo glasbeni nastopi v živo. Gre za materialnopravno videnje zadeve, ponujeno s strani tožeče stranke, ki sodišča pravno ne zavezuje, saj je v njegovi pristojnosti, da razlaga točko II.K. Sodišče je zavzelo stališče, da je slednja sicer v veliki večini namenjena športnim prireditvam, vendar se nanaša tudi na vse druge množične prireditve različnih vrst, ki jih ni mogoče uvrstiti v katero drugo tarifno številko, za kar gre v konkretnem primeru. Do tolmačenja tožeče stranke se je torej (posredno) opredelilo že s tem, ko je zavzelo nasprotno stališče, zato izpodbijana sodba ni obremenjena z očitano absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Morebitna neprimernost višine nadomestila določena s točko II.K za vse množične prireditve, ne more biti razlog za sprejem začasne tarife na podlagi četrtega odstavka 156. člena ZASP. Čim je mogoče posamezno vrsto uporabe fonogramov uvrstiti v tarifo, ki je bila sprejeta po rednem postopku oziroma v skladu z drugim odstavkom 156. člena ZASP, kot je to mogoče v konkretnem primeru, ni pogojev za sprejem začasne tarife. Pravica kolektivne organizacije, da sprejme začasno tarifo, je zakonska izjema, ki jo je treba razlagati restriktivno. Ni namenjena enostranski korekciji razmerij med višinami posameznih nadomestil iz redne tarife za nazaj, tako da bi bila upoštevana vloga, ki jo ima priobčitev fonograma na posamezni prireditvi, za kar se zavzema tožeča stranka. Po njenem mnenju je treba razlikovati med situacijama (in ju različno ovrednotiti), ko predvajanje fonogramov vzpostavlja oziroma ohranja vzdušje pred, med in po glasbenih nastopih v živo, in ko predstavlja zgolj mašilo na vseh ostalih (tudi športnih) prireditvah.

9. Pritožba je v delu zoper stroškovno odločitev ostala nekonkretizirana oziroma neobrazložena, zato je sodišču druge stopnje ni treba preizkusiti.

10. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Odgovor tožene stranke na pritožbo tožeče stranke je po presoji pritožbenega sodišča smotrn, stroški zanj pa potrebni, saj je pripomogel k odločitvi o pritožbi (prvi odstavek 155. člena ZPP). Tožeča stranka ji je zato dolžna povrniti stroške zanj v višini 133,71 EUR, ki obsegajo strošek za sestavo pritožbe (89,60 EUR), materialne stroške (20,00 EUR), povečano za 22 % davek na dodano vrednost (24,11 EUR). Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu Obligacijskega zakonika, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. decembra 2006.

-------

(1) Točka II.K Tarife Zavoda IPF: Igrišče, stadion, športna dvorana (za fonograme, ki se uporabljajo pred prireditvijo, med odmori in po prireditvi) in druga športna ali množična prireditev, ki je ni mogoče uvrstiti v katero drugo tarifno številko.

(2) Četrti odstavek 156. člena ZASP: Če za neko vrsto uporabe avtorskih del tarifa ni bila določena, lahko kolektivna organizacija sama, ob upoštevanju določb prejšnjega odstavka, določi začasno tarifo, ki velja do določitve tarife po drugem odstavku tega člena. Kolektivna organizacija objavi začasno tarifo v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3) Prim. sodbo in sklep II Ips 36/2005 z dne 16. 11. 2006.

(4) Tožeča stranka se pri tem sklicuje na določbo 3. točke prvega odstavka 157e. člena ZASP: Svet je strokovni, neodvisni in nepristranski organ, ki ima naslednje pristojnosti: ... 3. preverjanje, ali je objavljeni skupni sporazum v skladu z določbami tega zakona.


Zveza:

ZASP člen 156, 156/2, 156/4.
Datum zadnje spremembe:
29.09.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg0NDMz