<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba II Cp 2647/2017
ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.2647.2017

Evidenčna številka:VSL00010687
Datum odločbe:04.04.2018
Senat, sodnik posameznik:Katarina Marolt Kuret (preds.), mag. Matej Čujovič (poroč.), Barbara Krpač Ulaga
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
Institut:dokazna ocena - trditveno in dokazno breme - zapisnik o inšpekcijskem pregledu - predvajanje glasbe - javno predvajanje avtorskih glasbenih del

Jedro

Ker sta bila izpoved terenskega zastopnika ter zapisnik, ki ga je napravil ob terenskem ogledu, dokazni temelj tožbenih trditev, je, ko je sodišče prve stopnje omajalo verodostojnost teh dveh dokazov, uspeh tožbenih trditev ostal na trhlih nogah. Že to bi ob dejstvu, da tožeča stranka nosi dokazno breme, pravzaprav zadoščalo za zavrnitev tožbenega zahtevka. Stranka, ki svojih trditev ne uspe dokazati prek izvedbe lastnih dokazov, tj. teh, katerih izvedbo je sama predlagala, namreč zelo težko uspe v postopku tako, da se sklicuje na dokazni rezultat, ki ga je prinesla izvedba dokazov, predlaganih s strani nasprotne stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo prvi in tretji odstavek sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 64666/2016 z 20. 6. 2016, zavrnilo tožbeni zahtevek ter tožeči stranki naložilo v plačilo toženčeve pravdne stroške.

2. Tožeča stranka v pravočasni pritožbi izpodbija zaključek sodišča, da ni uspela dokazati, da je toženec v svojem poslovnem prostoru neupravičeno predvajal avtorska neodrska glasbena dela, saj iz zapisnikov o kontroli in izpovedi priče A. A. izhaja, da so bile v lokalu nameščene aparature za predvajanje glasbe. Omenjena priča je izpovedala, da se v lokalu predvaja glasba. V skladu z Direktivo 2001/29 že sama prisotnost naprav za predvajanje glasbenih avtorskih del v lokalu potrjuje predvajanje glasbe. Zapisnik o inšpekcijskem nadzoru je sodišče napačno ocenilo, saj ne predstavlja inšpektorjevih ugotovitev, temveč so v njem zgolj povzete izjave toženca. Zaslišanim pričam, ki so sicer gosti lokala, ni mogoče verjeti, ker živijo v kraju toženca, poleg tega pa niso bile prisotne v lokalu, ko je bil tam zastopnik tožeče stranke, ki je napisal zapisnik o kontroli. Toženec sicer ni oporekal verodostojnosti sestave in vsebine zapisnikov, nasprotoval je le njihovi veljavnosti. Tako je dokazna ocena sodišča občutno omajana in vzbuja dvom v prepričanje sodišča, da ni dokazala, da je toženec neupravičeno javno predvajal neodrska glasbena dela. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka nosi dokazno breme, da je toženec v spornem obdobju v poslovnem prostoru vrtel glasbo oziroma so se v njem nahajale naprave, ki so omogočale predvajanje glasbe javnosti. Tožeča stranka je v potrditev svojih trditev kot dokaz predložila zapisnike o kontroli, ki jih je sestavil njen terenski zastopnik B., ki je bil v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi zaslišan kot priča. Sodišče prve stopnje je njegovo izpoved presodilo ločeno in skupaj z vsemi izvedenimi dokazi ter ugotovilo, da je v nasprotju z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora kot tudi z izpovedbami številnih prič, ki jih je ocenilo kot nepristranske. Oblikovana dokazna ocena prepriča tudi pritožbeno sodišče.

6. Terenski zastopnik je izpovedal, da je na dan opravil več (pet in še več) terenskih ogledov in je zapisnike pogosto napravil tudi kasneje, ne na licu mesta. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da že to zmanjšuje njihovo verodostojnost. Ob tem velja pripomniti, da ne gre za kvalificirane listine,1 ampak za dokaz, ki ga sodišče oceni po prosti presoji. Sodišče prve stopnje je zapisnik o ogledu, ki ga je napravil B., torej lahko ocenilo kot neverodostojen, ne da bi toženec moral dokazno izpodbiti njegovo vsebino po pravilu iz četrtega odstavka 224. člena ZPP. Obenem z dokazno oceno terenskega zapisnika je sodišče prve stopnje pojasnilo, da ne sledi niti izpovedi terenskega zastopnika, in sicer, kot je izpostavilo, ker je, zaslišan kot priča, pričel samostojno izpovedovati o obrekovanju s strani toženca in lastni ne-varnosti. Dokazne ocene zaslišanega B. pritožnica sploh ne izpodbija. Ker sta bila njegova izpoved ter zapisnik, ki ga je napravil ob terenskem ogledu, dokazni temelj tožbenih trditev, je, ko je sodišče prve stopnje omajalo verodostojnost teh dveh dokazov, uspeh tožbenih trditev ostal na trhlih nogah. Že to bi ob dejstvu, da tožeča stranka nosi dokazno breme, pravzaprav zadoščalo za zavrnitev tožbenega zahtevka. Stranka, ki svojih trditev ne uspe dokazati prek izvedbe lastnih dokazov, tj. teh, katerih izvedbo je sama predlagala, namreč zelo težko uspe v postopku tako, da se sklicuje na dokazni rezultat, ki ga je prinesla izvedba dokazov, predlaganih s strani nasprotne stranke. Vendar skuša tožeča stranka v pritožbi doseči prav to, zato bo pritožbeno sodišče odgovorilo še na ta pritožbena izvajanja.

7. Sodišče prve stopnje je natančno pretreslo izpovedi vseh prič, katerih zaslišanje je predlagal toženec. Razumno je ocenilo, da so njihove izpovedi verodostojne. Ob tem je nepomembno, ali so bile prisotne v lokalu točno tisti trenutek, ko je bil v njem terenski zastopnik. Tožeča stranka namreč vtožuje plačilo za daljše obdobje in trdi, da se je v tem obdobju (od junija 2013 do junija 2015) v lokalu vrtela glasba. Pritožnica neutemeljeno izpodbija dokazno oceno zapisnikov o kontroli (A 41 do A 43), v delu, iz katerih izhaja, da je bilo v lokalu le ozvočenje. Toženec niti ni prerekal, da ima oziroma je imel zvočnike, trdil in dokazal pa je, da zvočniki v spornem obdobju niso delovali2 in da se glasba prek njih ni predvajala. Pritožnica trdi, da je toženčeva žena izpovedala drugače, a to enostavno ne drži. Povedala je, da se glasba ni predvajala, kar ji je znano, ker je tam delala (list. št. 66). Pritožbeno sklicevanje na Direktivo 2001/29 in sodno prakso, v kateri je bilo ugotovljeno drugačno dejansko stanje (tj., da so bile nameščene naprave, ki so omogočale predvajanje glasbe),3 zato ne more biti uspešno. Tudi iz zapisnika o inšpekcijskem nadzoru, ki ga je sestavila uradna oseba,4 izhaja, da se glasba v toženčevem lokalu v spornem obdobju ni predvajala. Pritožbeno sodišče po vpogledu v to dokazno listino ugotavlja, da pritožbeni očitek, da je ugotovitev sodišča v nasprotju z vsebino listine, ni utemeljen.5 Dokazna ocena toženčevih dokazov je tako dokončno spodnesla možnost, da bi tožeča stranka v tem postopku lahko uspela.

8. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje torej pravilno, ob upoštevanju 8. člena ZPP in ob presoji vseh izvedenih dokazov, prepričljivo zaključilo, da izvedeni dokazi ne dajejo podlage za zaključek, da se je v spornem obdobju v toženčevem lokalu predvajala glasba. Ta zaključek pa vodi v zavrnitev tožbenega zahtevka tožeče stranke. In taka je izpodbijana odločitev.

9. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeno sodišče ni odkrilo nobenih pomanjkljivosti, je skladno z določbo 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

10. Tožeča stranka pritožbo ni uspela, sama krije pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP). Toženčev odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato stroški, nastali v zvezi z njim, niso bili potrebni (155. člen ZPP) in jih mora kriti sam.

-------------------------------
1 Javna listina je le listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti, in listina, ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost, družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki ji je poverjeno z zakonom (prvi odstavek 224. člen ZPP).
2 Splošno znano je, da zvočnik brez ustrezne dodatne naprave ne more predvajati glasbe. Iz nobene dokazne listine ne izhaja, da bi imel toženec v lokalu nameščene naprave, ki bi omogočale predvajanje glasbe.
3 V zadevi VSL I Cpg 1352/2011 z 21. 6. 2012 je bilo izrecno ugotovljeno, da se v javnih prostorih nahaja radijski sprejemnik, ki deluje.
4 Ta zapisnik pa ima vse lastnosti javne listine v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP.
5 Sodišče prve stopnje je vpogledalo v zapisnik (B 3) in celo citiralo stavek, iz katerega izhaja, da je inšpektor ugotovil, da v lokalu ne predvajajo gostom glasbe oziroma radijskega programa. Res je inšpektor, kot izhaja iz vsebine zapisnika, vnašal tudi to, kar mu je povedal toženec, vendar je ob tem v zapisnik vnašal tudi svoje ugotovitve. To po trdnem prepričanju pritožbenega sodišča predstavlja tudi sporni stavek (med delom, kjer gre za toženčevo izpovedbo, in med delom, ki predstavlja inšpektorjevo ugotovitev, je stavčno ločilo, zato ne gre za isti stavek in le povzemanje toženčevih navajanj).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 224, 224/1, 224/4
Datum zadnje spremembe:
05.06.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE4ODU5