Upravno sodišče 
Javne financeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 51cT1yZXZpZGlyYW5qZSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTA=
Poizvedba: revidiranje
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
UPRS sodba I U 1170/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek04.04.2017revidiranje - plačilo nadomestila stroškov postopka - obrazložitev odločbe - pravica do enakega varstva pravicToženka je v izpodbijani odločitvi pravilno pojasnila, za izrek katerih kršitev po Odredbi gre in navedla višino točk, ki jih je uporabila pri odmeri nadomestila stroškov postopka, ni pa pojasnila razlogov glede odmere višine stroškov, ki so v točki 1.1 Tarife navedeni v razponu od 80 točk do 320 točk. Nepopolne obrazložitve pa v obravnavanem primeru ne more nadomestiti odgovor na tožbo, v katerem toženka pojasnjuje konkretne razloge, zaradi katerih je bilo tožniku za izrek odprave posameznih kršitev naloženo najnižje število točk (80 točk) oz. najvišje število točk (320 točk) po Tarifi. Ker toženka ni navedla razlogov za svojo odločitev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, to predstavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS.
UPRS Sodba I U 720/2016-19Upravno sodiščeUpravni oddelek17.01.2017revidiranje - izrek opomina - ocenjevanje vrednosti podjetijTožnica z izvedenimi postopki ocenjevanja diskontne mere ni zbrala zadostnih dokazov, s katerimi bi bila zagotovljena ustrezna podpora za ocenjevanje vrednosti in je napačno izračunala diskontno mero, kar se je odrazilo v napačno ocenjeni vrednosti lastniškega kapitala. S tem je tudi po presoji sodišča kršila 88. člen ZRev-2. Zatrjevanje tožnice, da gre (le) za tehnično napako, po povedanem tudi po presoji sodišča ne drži, kar je toženka obrazloženo tudi pojasnila in se pri tem opredelila tudi do razlogov tožnice. Sodišče v obravnavani zadevi ne dvomi v pravilnost razlage pravil stroke s strani toženke kot sektorskega regulatorja. Uporabniki računovodskih izkazov so bili zavedeni na način, da jim je v letnem poročilu predstavljeno, da znaša nadomestljiva vrednost 9,8 mio EUR, kar je bistveno več kot ta dejansko znaša (6,9 mio EUR). Ob tem pa sodišče še dodaja, da se tožnica v tem postopku nadzora ne more uspešno sklicevati na to, kakšno odločitev je...
UPRS Sodba I U 1225/2017-23Upravno sodiščeUpravni oddelek28.08.2018revidiranje - stroški postopka - obrazložitev odločbeKadar je revizijski družbi izrečen ukrep nadzora po ZRev-2, mora plačati pavšalno nadomestilo stroškov postopka, ki ga glede na vrsto in obseg kršitev določa Tarifa (prvi odstavek 76. členu ZRev-2). Gre za pavšalne stroške nadzora, ki jih nosi subjekt nadzora. S Tarifo je določena višina nadomestil stroškov postopka, kadar se subjektu nadzora izreče ukrep nadzora (1. člen Tarife). Višina nadomestil se določa v točkah (4. člen Tarife). Znesek nadomestila se izračuna kot zmnožek števila točk za posamezno obveznost in vrednosti točke na dan nastanka obveznosti (5. člen). Nadomestila stroškov postopkov, kadar se subjektu nadzora izreče ukrep nadzora (prvi odstavek 76. člena ZRev-2), so po točki 1.1 Tarife za revizijske družbe za postopek, v katerem je izdana odredba o odpravi kršitev (1. alineja 80. člena in 81. člen ZRev‑2), od 80 do 320 točk za izrek odprave posamezne kršitve, odvisno od zahtevnosti zadeve. Po 4.1 točki Tarife je za odločbo, s katero...
UPRS Sodba I U 484/2017-16Upravno sodiščeUpravni oddelek17.04.2018revidiranje - nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - kršitev pravil revidiranja - mednarodni standardi revidiranja - odvzem dovoljenja - varovanje zaupnih podatkovAgencija za javni nadzor nad revidiranjem v izpodbijani odloči ne trdi, da bi moral tožnik na podlagi prejete dokumentacije sprejeti drugačne zaključke. Ključna pomanjkljivost, ki se mu očita, je v tem, da iz revizijske dokumentacije ne izhaja, da bi obravnaval prejeto dokumentacijo in v zvezi z njo opravil kakršne koli revizijske postopke. Enako velja tudi za opredelitev do predpostavke delujočega podjetja. Agencija dokumentacije po vsebini ni presojala, ampak je to delo, ki bi ga moral opraviti tožnik. Ker tega ni storil na način, kot to določajo ZRev-2 oziroma MSR, je po mnenju sodišča kršil pravila revidiranja s tem, ko je brez ustrezne podlage zavrnil izdajo mnenja v revizorjevem poročilu. Revizorjevo poročilo mora namreč skladno z določbo 40. člena ZRev-2 vsebovati mnenje o tem, ali so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih resničen in pošten prikaz finančnega stanja, poslovnega izida in denarnih tokov pravne osebe v...
sodba U 1201/2001Upravno sodiščeUpravni oddelek21.05.2003lastninjenje - postopek revizijePod pogojem iz 1. a člena Zakona o Agenciji RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje opravlja Agencija RS za revidiranje postopke revizije do vpisa v sodni register. Namen teh postopkov je odpravljanje oškodovanj družbene lastnine. Dokler lastninsko preoblikovanje ni zaključeno, to pa je z vpisom v sodni register, je namreč podjetje še razpolagalo z družbeno lastnino. Utemeljen sum v smislu navedene zakonske določbe je podan, če so bila pri podjetju že ugotovljena oškodovanja družbene lastnine po 48. a členu ZLPP in so takšna, da kažejo na značilnost gospodarjenja, ki se je lahko nadaljevalo tudi po 31. 12. 1992.
UPRS Sodba II U 399/2015-19Upravno sodiščeUpravni oddelek15.11.2017računovodski izkazi - revidiranje računovodskih izkazov - pooblaščeni revizor - kršitev pravil revidiranjaZa vsebino revizorjevega poročila kot pooblaščeni revizor odgovarja vsak, ki poročilo podpiše. Drugačne vloge oziroma odgovornosti podpisnikov revizorjevega poročila zakon ne predvideva.
UPRS sklep III U 222/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek31.07.2014trg finančnih instrumentov - javna dražba - obveznost objave letnega poročila in revizorjevega poročila - ukrep Agencije za trg vrednostnih papirjev - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škodaIzvršitev izpodbijanega akta je mogoče odložiti le, če je (do stopnje verjetnosti) izpolnjen pogoj težko popravljive škode s tem, da je treba navesti konkretne okoliščine in razloge, zaradi katerih bi tožniku nastala takšna škoda in jih z ustreznimi dokazili tudi utemeljiti. Tožnikovo utemeljevanje potrebnosti izdaje začasne odredbe temelji na zatrjevanju, da mu bodo nastali stroški najmanj v višini 10.000,00 EUR zaradi izvedene revizije, razen tega bo revizor upravičen tudi do plačila. Na ta način pravzaprav meri na to, da bi sodišče odločilo o stvari, kar pa v upravnem sporu v postopku za izdajo začasne odredbe ni mogoče.
UPRS sodba I U 1642/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek19.08.2014kršitev pravil revidiranja – revidiranje računovodskih izkazov – mednarodni standardi revidiranja – ocena tveganj – vrednotenje kratkoročnih finančnih naložb – izrek opomina – kontradiktornost postopkaMed postopkom pred Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem je bilo ves čas spoštovano načelo kontradiktornosti, saj je bila odločba o začetku postopka vročena tožnici, slednja pa je bila tudi pozvana, da se izjavi o razlogih za začetek postopka. Na ta način je tožnica imela možnost, da se izjavi o razlogih za začetek postopka ter da navaja dejstva in predlaga dokaze v tej zvezi.Neizvedba ustne obravnave ni vplivala na pravico tožnice do izjave. Agencija namreč odloča praviloma brez naroka oziroma ustno obravnavo razpiše le, če presodi, da je to potrebno za razjasnitev ali ugotovitev odločilnih dejstev (105. člen ZRev-2). Agencija tako v okviru načela proste presoje dokazov oceni, ali je izvedba ustne obravnave potrebna. Kar pomeni, da bi bilo potrebno v primeru zatrjevane procesne kršitve konkretizirano navesti, zakaj bi neizvedba ustne obravnave vplivala ali mogla vplivati na zakonitost izpodbijane odločbe, česar pa tožnica ni storila....
UPRS sodba IV U 188/2015Upravno sodiščeJavne finance26.10.2016nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - izrek opomina - revidiranje računovodskih izkazov - oblikovanje rezervacij - ocena tveganja - zadostni in ustrezni revizijski dokaziV konkretnem primeru iz revizijske dokumentacije ni razvidno, na podlagi česa je pooblaščeni revizor zaključil, da je višina oblikovanih rezervacij ustrezna (2% letne prodaje), in da so z njimi povezana razkritja skladno z zahtevami Slovenskih računovodskih standardov oziroma ni bila izvedena ustrezna preveritev ustreznosti zneska oblikovanih rezervacij na dan 31. 12. 2013, kar predstavlja kršitev 8. odstavka MSR 230.Tožnikovo stališče, da oceno potrebne višine rezervacij lahko določi poslovodstvo naročnika revizije, ni utemeljeno. Sodišče v tej zvezi soglaša s stališčem tožene stranke, da namen revidiranja in glavni revizorji cilji zahtevajo strokovno presojo ter kritično presojo dokazov, kar pomeni, da njegova naloga ni samo zbiranje dokumentacije in pojasnil, ampak mora zbrano dokumentacijo in pojasnila kritično presoditi v okviru računovodskega poročanja, kar iz konkretne revizijske dokumentacije ne izhaja.
UPRS sodba II U 444/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek27.01.2016nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - pooblaščeni revizor – izrek opomina - mednarodni standardi revidiranjaNaloga revizorja je, da preveri in potrdi, da so razkritja v računovodskih izkazih pošteno predstavljena.
sodba U 1839/2000Upravno sodiščeJavne finance05.06.2003verižna kompenzacija oziroma pobot - prisilna izterjava davčnih obveznosti od dolžnikovega dolžnikaVerižni pobot zavezuje od trenutka, ko so pogodbo potrdile vse pogodbene stranke. Sprememba verižnih kompenzacij oziroma pobotov preko žiro računa pa predstavlja le evidenco prilivov in odlivov oziroma sledenje plačilnega prometa. 
UPRS sodba in sklep I U 1270/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek17.04.2014izpodbijanje sklepa občinskega sveta – funkcija župana kot varuha ustavnosti in zakonitosti v lokalni samoupravi - pravni interesS 1. točko izpodbijanega sklepa je občinski svet tožniku naložil umik zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za ZRC v Občini Straža na lokaciji Sela, tožnik pa je po vložitvi tožbe to zahtevo tudi umaknil. Ker ta del izpodbijanega sklepa občinskega sveta ne učinkuje več, ustavitev postopka za izdajo gradbenega dovoljenja pa po naravi stvari ne more biti nezakonita posledica, ki bi jo bilo treba odpraviti, tudi pravovarstvene potrebe oz. pravne koristi za presojo pravilnosti in zakonitosti te odločitve občinskega sveta ni. Zagotavljanje prostora za ločeno zbiranje odpadkov spada v okvir nalog občine, in ker je ena izmed nalog občine tudi načrtovanje prostorskega razvoja, ni dvoma, da je odločitev o lokaciji odlagališča odpadkov v pristojnosti občinskega sveta, ki je po določbi prvega odstavka 29. člena ZLS najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
UPRS sodba I U 631/2015Upravno sodiščeJavne finance10.11.2015nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev – izrek opomina – kolektivna organizacija – posebno poročilo neodvisnega revizorja - kršitev pravil revidiranjaV obravnavani zadevi je Agencija za javni nadzor nad revidiranjem odločala v postopku nadzora nad kakovostjo dela pooblaščene revizorke na podlagi drugega odstavka 31. člena ZRev-2 in v tem postopku tožnici zaradi v izreku izpodbijane odločbe ugotovljenih kršitev sprejela ukrep in sicer izrek opomina. Za Posebno poročilo neodvisnega revizorja, ki ga je tožnica podala v skladu z 161. členom ZASP, toženka utemeljeno ugotavlja, da ni v skladu z 38. odstavkom MSR 700, ker ne vključuje vseh sestavin, katerih vključitev je pogoj, da se sme revizorjevo poročilo sklicevati na MSR. Zato morala biti njegova vsebina vključenega v revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih zavoda za leto 2013 kot podnaslov, pod mnenjem pooblaščene revizorke naslovljeno kot Poročilo o drugih zakonskih in regulativnih zahtevah ali podobno.
UPRS sodba I U 392/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek04.10.2016izrek opomina – pooblaščena revizorka – revidiranje računovodskih izkazov – podpisnik revizijskega poročilaPodpisnik revizijskega poročila odgovarja za njegovo vsebino, kar je skladno z določbami ZRev-2. Zato sodišče tožničine ugovore, da dejansko stanje v tem delu ni bilo pravilno ugotovljeno in da je pri pripravi predmetnega revizijskega poročila sodelovala le kot „strokovno osebje“ oziroma kot „manager“, kot neutemeljene zavrača. V obrazložitvi izpodbijane odločbe o izreku opomina je po presoji sodišča pravilno pojasnjena vloga tožnice kot „Ključnega revizijskega partnerja“, saj ZRev-2 drugačne vloge podpisnikov revizijskega poročila ne predvideva. Po presoji sodišča je toženka pravilno interpretirala vlogo in obseg odgovornosti podpisnikov revizijskega poročila.
UPRS sodba I U 1640/2014Upravno sodiščeJavne finance10.02.2016nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - izrek opomina - kršitev pravil revidiranjaNa podlagi likvidnostnih težav družbe C. d.d., ki so razvidne iz javno dostopnih podatkov, je po mnenju sodišča neupravičeno sklepati, da je bil namen (sicer še neizvedene) dokapitalizacije družbe realizacija bodočih donosov, ki bi izhajali iz poslovanja družbe. Iz spisov namreč dovolj jasno (in tudi nesporno) sledi, da družba C. d.d. posluje z izgubo. Navedeno izhaja iz letnega poročila družbe C. za leto 2012. Poroštva, ki so bila dana za poravnavo obveznosti C. d.d. do dobaviteljev, kažejo na to, da je predvidena plačilna nesposobnost odvisne družbe. Poroštvene pogodbe pa ima B. sklenjene še do leta 2016, kar vse kaže na to, da C. d.d. tudi v bodoče ne bo imel sredstev za poplačilo dobaviteljev in se bo vrednost družbe tudi v bodoče zmanjševala. Nejasno je torej, kako je mogoče povečati naložbo v družbo, ki je plačilno nesposobna do take mere, da ne more poravnavati obveznosti do svojih dobavitevljev. Povečanje vrednosti naložbe tako ni bilo upravičeno...
UPRS sodba I U 1650/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek04.05.2016nadzor nad kakovostjo dela revizijskih družb – stroški postopka - pavšalno nadomestilo stroškovZRev-2 oz. Tarifa predstavljata podlago za izrek in odmero pavšalnega nadomestila stroškov postopka za izdajo odredbe, ki je bila izdana na podlagi tretjega odstavka 82. člena ZRev-2.
UPRS sodba I U 1423/2015Upravno sodiščeJavne finance12.04.2016nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev – izrek opomina – kršitev pravil revidiranja – revidiranje računovodski izkazov – zaloge nedokončane proizvodnje – mednarodni standardi revidiranja – vrednost nepremičninNeutemeljeni so tožnikovi očitki o kršitvi določbe drugega odstavka 140. člena ZRev-2. Iz upravnega spisa je namreč razvidno, da je podana identiteta očitanih kršitev in bistvenih dejstev v odločbi o začetku postopka za izrek opomina s končno odločbo. Bistvo očitkov Agencije za javni nadzor nad revidiranjem se ves čas postopka nanaša na neustrezno preveritev treh postavk v bilanci stanja, in sicer vrednosti zalog nedokončane proizvodnje, naložbenih nepremičnin ter vrednosti dolgoročnih finančnih naložb. Pri očitkih, da tožnik ni pridobil zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov, Agencija vztraja tudi v izpodbijani odločbi, v kateri pa dodatno opredeli kršitve glede na pojasnila, ki jih je dal tožnik v svoji izjavi zoper odločbo o začetku postopka, in odgovori na njegove navedbe.Revizijska pravila predstavljajo zapisana pravila stroke, ki jih je treba razlagati kot celoto. To, da gre za pravila stroke, pa na drugi strani pomeni, da...
UPRS sodba I U 1430/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek27.09.2016kršitev pravil revidiranja - revidiranje računovodskih izkazov - izrek opomina - mednarodni standardi revidiranja - izkaz gibanja kapitala - načelo zaslišanja stranke - podpisnik revizijskega poročilaSubjektu nadzora v postopku za izrek opomina je spoštovanje načela kontradiktornosti zagotovljeno s tem, da se z vročitvijo odločbe o začetku postopka seznani z dejstvi in dokazi, ki po mnenju Agencije utemeljujejo začetek postopka ter s tem, da ima možnost podati izjavo o razlogih za začetek postopka, v katerih lahko navaja dejstva in predlaga dokaze (139. člen ZRev-2). V takem primeru Agencija lahko šele nato izda odločbo o izreku opomina, pri čemer pa lahko odločitev opre le na dejstva in dokaze, ki so navedeni v odločbi o začetku postopka oziroma v izjavi subjekta nadzora.
UPRS Sodba II U 36/2018-23Upravno sodiščeUpravni oddelek20.03.2019dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - nadzorni organ - postopek nadzora - postopek v tekuRevizijska hiša ne more soditi med „nadzorni organ“, ki bi na podlagi zakonskih pooblastil izvajal postopek nadzora, saj nima javnopravnega pooblastila, da bi na podlagi lastne odločitve oziroma po uradni dolžnosti in brez plačila izvedla postopek pri drugem subjektu. Gre za pogodbeno razmerje, postopek pa se izvede na podlagi naročila posamezne stranke in proti plačilu.
UPRS Sodba I U 988/2017-18Upravno sodiščeUpravni oddelek10.04.2018pooblaščeni revizor - nadzor nad kakovostjo dela pooblaščenih revizorjev - odvzem dovoljenja - izrek opomina - dvofazni postopek - dokazna ocenaPostopek izreka ukrepa odvzema dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorjaje urejen dvofazno. Agencija v prvi fazi (če iz razpoložljivih podatkov izhaja utemeljen sum, da je podan kateri od razlogov za izrek tega ukrepa) odloči o začetku postopka. V drugi fazi (po prejemu Izjave subjekta nadzora o razlogih za izrek ukrepa oz. po izteku roka za takšno Izjavo) pa odloči o izreku ukrepa (prvi odstavek 140. člena ZRev-2). Sodno varstvo je zagotovljeno proti obema odločbama, vendar proti odločbi, s katero Agencija začne postopek za izrek ukrepa, ni posebnega postopka sodnega varstva in se slednja lahko zaradi morebitnih kršitev določb postopka, storjenih do njene izdaje, izpodbija s tožbo le v postopku sodnega varstva proti odločbi o izreku ukrepa. Odločba, s katero je bil tožnici izrečen ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, je oprta na dejstva in dokaze, navedene v obrazložitvi odločbe o izreku ukrepa. Z dokazno oceno...

Izberi vse|Izvozi izbrane