Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZzaG93VHlwZT1kaXYmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYw==
Poizvedba: presežni delavci

Dokument: Sklep I R 128/2005, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 24.11.2005

Institut: določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču delegacija pristojnosti - vsakodnevni delovni stiki med sodnico in stranko v postopku

Jedro: Po presoji vrhovnega sodišča bi utegnila okoliščina o vsakodnevnih delovnih stikih predsednice sodišča in tajnice njenega urada utemeljevati drug procesni institut, ne utemeljuje pa ta okoliščina prenosa pristojnosti. Tudi vsakodnevni stiki sodnikov z delavci na... sodišču sami po sebi ne pomenijo razloga iz navedene zakonske določbe.

+

Dokument: VSC Sodba I Cpg 217/2017, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 29.11.2017

Institut: sodba na podlagi pripoznave - izjava o pripoznavi tožbenega zahtevka - časovne meje pravnomočnosti

Jedro: Ne glede na neutemeljenost pritožbe pritožbeno sodišče pojasnjuje, sodbo na podlagi pripoznave je dopustno izdati le tedaj, če tožena stranka delno ali v celoti pripozna tožbeni zahtevek, kar pomeni, da mora dati nedvoumno izjavo, da pripoznava tožbeni zahtevek (316. člen ZPP). Plačila po... tožbenem zahtevku ne predstavljajo takšne nedvoumne izjave. Da mora izjava biti pisna in jasna kaže določba tretjega odstavka 316. člena ZPP, ki določa, da pripoznavo tožbenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko tožena stranka tudi brez privolitve tožeče stranke prekliče do izdaje sodbe. Pripoznati se mora torej tožbeni zahtevek, ne pa utemeljenost vtoževane terjatve. Tožena stranka je z delnimi plačili pripoznala utemeljenost terjatve. Ker tožena stranka ni pripoznala tožbenega zahtevka na način kot to določa 316. člen ZPP, sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Sodišče prve stopnje pa sodi po stanju ob koncu glavne obravnave (311. člen ZPP) in ko je ugotovilo, da je tožena stranka delno plačala vtoževano terjatev, je pravilno presodilo, da tožbeni zahtevek za plačani del ni utemeljen (II. točka izreka sodbe), nedvomno pa iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi tožeča stranka za izvedeno plačilo delno umaknila tožbo.

+

Dokument: VSC sodba Cpg 293/2012, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 21.02.2013

Institut: odškodninska odgovornost - neutemeljeno izdana začasna odredba - objektivna odgovornost - ekskulpacijski razlogi - dokazno breme

Jedro: Dokazno breme za razbremenitev (objektivne) odgovornosti za škodo zaradi neutemeljeno izdane začasne odredbe je na toženi stranki.

Dokument: VSC Sodba Cpg 106/2019, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 25.09.2019

Institut: delovna nesreča - dokazna ocena - odgovornost delodajalca - opustitev izvajanja ukrepov varstva pri delu - regresna pravica ZZZS - višina odškodninskega zahtevka - odgovornost delavca - malomarnost

Jedro: Sodišče prve stopnje je upoštevalo opustitvi toženke, in sicer, da ni namestila (oziroma ni zagotovila, da bi to storil izvajalec popravila) fiksne ograde in opozorilnih tabel ter znakov. To je pravilno upoštevalo v smeri, da bi s tem toženka še dodatno zmanjšala možnost hoje po nevarni poti... in odvračala tveganje. Prav tako je upoštevalo, da je toženka zagotovila druge (daljše) varne poti, da je bil okrog kinete v popravilu varnostni trak in, kar je bistveno, da se je poškodovani delavec, ki je bil vodja obrata, zavedal nespametnega (malomarnega) ravnanja (nevarnosti prehoda preko kinete v popravilu). Zaradi slednje ugotovitve so pravzaprav vsi preostali tožničini pritožbeni očitki (pomanjkljiv notranji nadzor, pri čemer je šlo za vodilnega delavca, ki je bi sam zadolžen za nadzor nad podrejenimi delavci; da se je „lahko“ hodilo po tej poti; da delavec ni bil praktično usposobljen; da bi morali biti delavci posebej seznanjeni z deli; da bi morala toženka izdelati celo nekakšna posebna navodila, da bi zagotovila varnost; ipd.) nerelevantni, saj ni podane vzročne zveze med zatrjevanimi opustitvami ter sporno delovno nezgodo. Povedano drugače, tudi zagotovitev vseh preostalih ukrepov, ki jih tožnica v pritožbi še očita toženki, ne bi vplivala na delavčevo malomarno ravnanje, zato je pravilna presoja, da je za nastalo škodo v višini 80% (pretežno) odgovoren sam delavcev in da je v (manjši) višini 20% zanjo odgovorna toženka, saj bi morala zagotoviti še zgoraj izpostavljene dodatne ukrepe, ki so v vzročni zvezi z nesrečo, saj bi v še upoštevni meri vplivali, da do nesreče sploh ne bi prišlo.

+

Dokument: VSC sodba Cp 770/99, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 14.01.2000

Institut: odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost

Jedro: Delo na višini velja praviloma za delo s povečano nevarnostjo, enako torej tudi delo na lestvi na višini. Da bi tožena stranka uspela s svojimi ugovori, da je tudi tožnik ravnal nepravilno, ko je sestopil z lestve, bi morala dokazati, da ni ravnal tako, kot bi v danih razmerah moral ravnati. Pri... tem pa bi delovna organizacija morala tudi dokazati, da takšnega (nepravilnega) ravnanja o škodi ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti. 

+

Dokument: VSC sodba Cp 565/2013, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.02.2014

Institut: objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo v rudniku - nepremoženjska škoda

Jedro: Delo v rudniku, zlasti na mestu, kjer prihaja do odkopa premoga in kjer je vidljivost zaradi prahu v zraku slaba, predstavlja nevarno dejavnost.

Dokument: VSC sodba Cp 5/2017, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.04.2017

Institut: odškodninska odgovornost delodajalca - dejanski delodajalec - solidarna odgovornost

Jedro: Svoje obveznosti delodajalca sta dogovorno izvajala skupno v razmerju do tožnika na kraju škodnega dogodka, zato je njuna odgovornost solidarna za ugotovljeno opustitev dolžnega ravnanja, ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje v vzročni zvezi s posledično tožnikovo škodo.

Dokument: VSC sodba Cp 251/2010, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 30.09.2010

Institut: preživnina za razvezanega zakonca - znižanje preživnine - običajno prebivališče preživninskega upravičenca - uporaba prava

Jedro: Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, s tem ko je potrebna sredstva za preživljanje tožnika – preživninskega zavezanca ugotovilo na podlagi t.i. Dusseldorfske tabele in ukinilo preživnino za obdobje po 11.12.2007, ko tožnik, ki živi v Nemčiji, eksistenčnega minimuma (1.000,00 EUR)... po cit. tabeli ni več dosegel. Za razvezo zakonske zveze se uporablja pravo države, katere državljana sta oba zakonca ob vložitvi tožbe. Ker je običajno prebivališče toženke kot preživninske upravičenke v Republiki Sloveniji, je potrebno uporabiti pravo Republike Slovenije.

+

Dokument: VSL sodba II Cp 1793/2009, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.09.2009

Institut: odškodninska odgovornost delodajalca - varno delo - postopek čiščenja - navodila za varno delo - organizacija delovnega procesa - skrbnost dobrega strokovnjaka

Jedro: Delodajalcu je pripisati izključno krivdo za nastalo tožničino škodo, saj konkretnega delovnega procesa ni organiziral tako, da bi poskrbel za varnost in za opremljenost z varstvenimi napravami. Njegovo ravnanje se presoja po kriteriju skrbnosti dobrega strokovnjaka.

Dokument: VDSS sodba Pdp 998/97, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 22.09.1999

Institut: prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - delovna uspešnost - objektivna ocena

Jedro: Administrativnih oz. režijskih del praviloma ni mogoče normirati, zato je potrebno delovno uspešnost oceniti, kar lahko storijo le neposredno nadrejeni delavci. Vsaka ocena, ki jo poda nadrejeni o delavcu, je nujno subjektivna. Varovalo med dopustno realno oceno in... nedopustno, s katero se delodajalec želi rešiti delavca iz drugih razlogov, je ocenjevanje, ki se uporablja dlje časa in usklajevanje predlaganih ocen z drugimi vodji. Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je za oceno delovne uspešnosti uporabila ocene iz modela vrednotenja del, ki vsebujejo tudi kriterije kvalitete opravljenega dela kot element razvrstitve delavcev v razrede, zato ni bila dolžna posebej izdelati kriterijev za ocenjevanje delovne uspešnosti za potrebe razreševanje presežnih delavcev.

+

Dokument: Sklep VIII Ips 189/99, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 08.01.2000

Institut: odpravnina - delovno razmerje pri delodajalcih - trajno presežni delavci - plače in drugi prejemki - zaposlitev delavca v drugi organizaciji, kjer postane njegovo delo trajno nepotrebno

Jedro: Če je bila delavcu, katerega delo je postalo trajno nepotrebno, zagotovljena ustrezna zaposlitev v drugi organizaciji, se mu v primeru, da tudi v drugi organizaciji postane njegovo delo trajno nepotrebno, za izračun odpravnine ne seštevata časa zaposlitve pri obeh delodajalcih, saj je bila odpravnina... pri prejšnjem delodajalcu, z zagotovitvijo ustrezne zaposlitve, že konzumirana.

+

Dokument: Sodba VIII Ips 38/99, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 11.05.1999

Institut: prenehanje delovnega razmerja - pravno varstvo - delovno razmerje pri delodajalcu - načrt finančne reorganizacije - začetek postopka prisilne poravnave - narava odločbe o prenehanju delovnega razmerja

Jedro: Odločba izdana na podlagi 1. odst. 51. čl. ZPPSL je o prenehanju delovnega razmerja po svojih pravnih lastnostih in učinkih enaka drugim odločitvam o prenehanju delovnega razmerja brez delavčevega pristanka in po svoji naravi predstavlja sklep iz 12. točke 1. odstavka 100. člena... ZDR. Zato mora biti delavcu zagotovljena enaka pravica do pravnega varstva, določena v zakonu kot v drugih primerih. Njegov ugovor pa ima na podlagi 1. odstavka 106. člena ZDR odložilni (suspenzivni) učinek, saj ni kot izjema določen niti v 2. odstavku 106. člena ZDR, niti v določbah ZPPSL.

+

Dokument: sodba VIII Ips 103/99, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 05.10.1999

Institut: dokazno breme - delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov - postopek določanja trajno presežnih delavcev

Jedro: Določba 4. člena Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Akt o notifikaciji nasledstva - Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 15/92) določa, da delovno razmerje delavca ne preneha, če za to ni resnega razloga. Resni razlog, ki je sicer lahko... tudi operativna potreba podjetja, je treba dokazati za vsakega delavca posebej, to pa pomeni, da mora biti izpeljan zahtevan postopek v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja trajno presežnim delavcem. Dokazno breme, da obstaja nujen razlog za prenehanje delovnega razmerja je, kot je to že pravilno navedlo pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi (36. h člen ZDR), na strani delodajalca.

+

Dokument: Sodba VIII Ips 133/99, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 09.11.1999

Institut: delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - presežni delavci - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev

Jedro: Odločitev delavskega sveta o prenehanju delovnega razmerja tožniku je upoštevati kot konkretni, individualni pravni akt, s katerim je bilo meritorno odločeno o njegovih pravicah in obveznostih. Pismenemu odpravku sklepa, ki ga je izdal direktor podjetja, je zato glede na ugotovljeno naravo odločitve... delavskega sveta pripisati le procesne učinke.

+

Dokument: Sodba VIII Ips 152/99, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 15.02.2000

Institut: odpravnina - prenehanje delovnega razmerja - prisilna poravnava - delovno razmerje pri delodajalcu

Jedro: Z določili 2. odst. 8. člena ZPPSL (1993) je bilo določeno, da imajo delavci, katerim preneha delovno razmerje na podlagi potrjene prisilne poravnave ali sklepa o začetku stečajnega postopka, poleg pravic po ZPPSL tudi pravice, določene za primer insolventnosti s... posebnim zakonom. S tem je bila dana možnost, da bi se pravice, ki sicer po splošni pravni ureditvi pripadajo presežnim delavcem, eventualno uredile v drugačnem obsegu za delavce, ki izgubijo zaposlitev zaradi insolventnosti delodajalca. S sprejetjem Zakona o jamstvenem skladu v letu 1997 (ZJSRS) ni prišlo do izpolnitve zahteve iz 2. odstavka 8. člena ZPPSL, saj je ta zakon ob sprejetju leta 1997 določil le način uveljavljanja že priznanih delovnopravnih pravic zaposlenih (1. člen ZJSRS). Za priznanje pravice do odpravnine delavcem, ki so do uveljavitve novele ZJS 1999 izgubili zaposlitev v insolventnih organizacijah tako ni neposredne pravne podlage, zato je bilo treba revizijo tožnice zavrniti (393. člen ZPP).

+

Dokument: Sodba VIII Ips 160/99, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 01.02.2000

Institut: prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - kriteriji za določitev presežnih delavcev - delovno razmerje pri delodajalcu

Jedro: Delavci iste kategorije so delavci, katere je mogoče zaradi nujnih potreb delovnega procesa razporediti na delovna mesta, na katerih delo ni več potrebno. Praviloma gre za vse delavce v organizaciji, ki jih je mogoče... na ta način razporejati, avtonomni pravni vir pa lahko določi, da kot kategorija štejejo le delavci v določeni delovni enoti ali delu delovnega procesa, katere je mogoče razporediti na prej omenjeni podlagi. Krog pripadnikov kategorije delavcev, med katerimi je obvezno opraviti izbiro, ne more biti omejen z upravljalsko odločitvijo, kakršna je ukinitev posameznega delovnega mesta, saj bi dopuščanje takšne razlage "kategorije" izničilo namen zakonskega pravila o "kategoriji" zaposlenih kot o skupini zaposlenih, znotraj katere je treba izbrati presežne delavce.

+

Dokument: Sklep VIII Ips 188/99, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 18.04.2000

Institut: delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - prenehanje delovnega razmerja - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev - sodni postopek - materialno pravo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka

Jedro: Revidentka upravičeno izpodbija odločitev pritožbenega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo pritožbo tožnice ter ugovarja obrazložitvi sodbe sodišča druge stopnje o razlogih zavrnitve pritožbenih navedb tožnice o tem, da v postopku ni bilo ugotovljeno, ali je tožena stranka pravilno... uporabila določila 2. odstavka 36. a člena ZDR, ki zahtevajo, da se pri izbiri oseb, katerim naj se zagotovi ohranitev zaposlitve v organizaciji, upoštevajo že omenjeni kriteriji, ki jih v zvezi s tem določa zakon. S tem, ko je sodišče druge stopnje v razlogih sodbe navedlo, da je bila delavka razporejena na delo komercialista v drugo organizacijo, čeprav takšna ugotovitev ne izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje in iz listin priloženih spisu, je bistveno kršilo določila 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77. Sodišči prve in druge stopnje nista upoštevali, da bi bilo treba v tej zadevi ugotoviti ali so podani pogoji za ohranitev zaposlitve tožnice pri toženi stranki po določilih 3. odstavka 36. a člena ZDR. Namen teh določil je, da zagotavljajo enak položaj delavcev v postopku razreševanja presežnih delavcev v organizaciji (14. člen Ustave Republike Slovenije) zato ima njihovo neupoštevanje za posledico nezakonitost odločitve prenehanju delovnega razmerja posameznika. S tem sta sodišči zmotno uporabili materialno pravo, kar je imelo za posledico, da je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

+

Dokument: VDS sklep Pdp 385/99, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 15.04.1999

Institut: prenehanje delovnega razmerja - presežni delavec - obnova postopka - novi dokazi

Jedro: Dokazi, ki jih je tožena stranka predlagala v prejšnjem postopku in tisti, s katerimi je razpolagala, pa jih ni predložila sodišču, niso novi dokazi, na podlagi katerih bi sodišče lahko dovolilo obnovo postopka po 9. točki 421.člena ZPP. 

Dokument: VDS sodba Pdp 1059/99, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 07.12.2000

Institut: odpravnina - trajno presežni delavec - kontinuiteta delovnega razmerja

Jedro: Kontinuiteta delovnega razmerja ni nujno vezana na formalno pravno nasledstvo družbe, ki je delavce prevzela. Upoštevati je treba tudi dejansko kontinuiteto delovnega razmerja, če je dokazano, da so delovni prostori tožene stranke isti kot tisti, v katerih so delavci... delali še v času, ko so bili zaposleni pri drugem delodajalcu in je ista tudi dejavnost, vsi delavci pa so prešli k toženi stranki. 

+

Dokument: VDS Sodba Pdp 47/99, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 17.09.2000

Institut: trajni presežek

Jedro: Ker je v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev prenehalo delovno razmerje vsem delavcem na delovnem mestu "ličar 2", razen enemu, ki je sodil v zaščiteno kategorijo (invalid), tožena stranka ni bila dolžna uporabiti kriterijev za izbiro presežnih... delavcev. 

+

Izberi vse|Izvozi izbrane