Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 356cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZzaG93VHlwZT1kaXY=
Poizvedba: presežni delavci

Dokument: Sodba VIII Ips 236/2005, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 28.02.2006

Institut: presežni delavci - prednostna pravica do zaposlitve

Jedro: Določba četrtega odstavka 36.f člena ZDR (1990) daje presežnemu delavcu potem, ko mu je delovno razmerje že prenehalo, prednostno pravico pri sklenitvi delovnega razmerja, če delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce. To pravico ima le, kolikor gre za delovna mesta, za katera izpolnjuje... pogoje.

+

Dokument: Sodba VIII Ips 279/2002, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 04.11.2003

Institut: prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci

Jedro: Sodišče je prišlo do pravilnega zaključka, da organizacijska sprememba pomeni, da so postali trajno presežni vsi delavci zaposleni na inštitutu, za katere ni bilo mogoče najti drugega ustreznega dela.

Dokument: VDSS sodba Pdp 451/2001, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 29.03.2001

Institut: prenehanje delovnega razmerja -začasni presežni delavci - trajno presežni delavci

Jedro: Po določbi 3. odst. 26. čl. Kolektivne pogodbe za barvno, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije (Ur. l. RS, št. 37/96) delodajalec ne sme brez predhodne analize zaposlenosti vključiti med trajno presežne delavce tistih delavcev, ki so bili opredeljeni kot začasni presežki. Ker je tožena... stranka ravnala v nasprotju s to določbo ter je tožnika kot začasno nepotrebnega delavca opredelila v programu za trajno presežne delavce, je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje.

+

Dokument: Sodba VIII Ips 313/2002, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 21.10.2003

Institut: presežni delavci - ustrezna odpravnina - soglasje k znižanju odpravnine

Jedro: Kadar iz dogovora ne bo povsem jasno, da je delavec izrecno pristal na odpravnino, ki je manjša kot bi bila odpravnina po 36f. členu ZDR (1990), je s pojmom "ustrezna odpravnina" mogoče razumeti le odpravnino po 36f. členu ZDR (1990). Taka odpravnina je namreč minimum, ki jo zakon zagotavlja... presežnim delavcem zaradi prenehanja delovnega razmerja iz tega razloga.

+

Dokument: Sodba VIII Ips 263/2004, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 19.04.2005

Institut: prenehanje delovnega razmerja - presežni delavci - kategorije primerljivih delavcev

Jedro: Zakon in kolektivne pogodbe zahtevajo v primeru ugotavljanja presežnih delavcev enakopravno obravnavanje vseh delavcev delodajalca na podlagi vnaprej določenih objektivnih kriterijev - tako pri določanju kategorij delavcev, med katerimi se ugotavljajo, kot glede meril, po katerih se ugotavljajo.

+

Dokument: Sodba VIII Ips 170/2005, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 17.01.2006

Institut: presežni delavci - prevzem delavcev - neupravičena odsotnost z dela

Jedro: Tožnici je bila skladno z določili 15. člena SKPG ponujena možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in pod enakimi pogoji, kot jih je imela pri toženi stranki pri drugem delodajalcu, kar pa je odklonila. Ker pa tožnica v času, ko ji je še trajalo delovno razmerje, ni prihajala... na delo, je pravilen in zakonit tudi sklep, da ji delovno razmerje preneha prej, kot bi ji zaradi odklonitve zagotovljene pravice iz 30. člena ZDR, in sicer glede na to, da se na delo ni vrnila, s prvim dnem odsotnosti z dela.

+

Dokument: Sodba VIII Ips 138/2002, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 10.06.2003

Institut: prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci

Jedro: Ob dejanskih ugotovitvah izpodbijane sodbe, na katere je revizijsko sodišče vezano, da tožena stranka ni opravila primerjave med vsemi primerjalnimi delavci, da ni sledila določbam svojega pravilnika pri ocenjevanju delovne uspešnosti in da je pri oceni uspešnosti upoštevala tudi bolniške... odsotnosti, zaključek sodišča ni mogel biti drugačen, kot da je bil postopek ocenjevanja tožnice nezakonit, ker kriteriji za ohranitev delovnega razmerja niso bili uporabljeni objektivno.

+

Dokument: Sodba VIII Ips 230/2005, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 14.02.2006

Institut: presežni delavci - sodelovanje sindikata in sveta delavcev pri sprejemu programa

Jedro: Poslovodni organ tožene stranke je zagotovil sodelovanje tudi sveta delavcev in se je do njegovega mnenja, predlogov in stališč opredelil pred sprejemom programa za razrešitev presežnih delavcev.

Dokument: VDS sodba Pdp 1607/2002 , Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 16.10.2003

Institut: odpravnina - trajno presežni delavci - insolventnost delodajalca

Jedro: Določba 19. čl. ZJSRS-C ni na novo vzpostavila pravne podlage za plačilo odpravnine delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, saj so tudi ti delavci trajno presežni delavci v smislu ZDR, ker jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov,... med katere spada tudi ekonomski razlog na strani delodajalca, kar finančna reorganizacija in zmanjšanje števila delavcev tudi je, zato je treba glede pravice do odpravnine izhajati iz določbe 3. odst. 36.f čl. ZDR.Pravica delavca do odpravnine temelji na njegovih prispevkih iz dela v vsem času trajanja njegovega delovnega razmerja pri delodajalcu, zato gre delavcu odpravnina za vso delovno dobo pri delodajalcu, ne glede na to, ali je bila zaposlitev neprekinjena ali ne. Edini pogoj za pridobitev te pravice je, da je bil delavec zaposlen pri delodajalcu pred prenehanjem delovnega razmerja najmanj dve leti.

+

Dokument: Sklep VIII Ips 366/2009, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 22.02.2011

Institut: presežni delavci - prevzem delavcev - odpravnina - upoštevanje delovne dobe

Jedro: Ob upoštevanju načela enakega obravnavanja je sodna praksa štela tudi dejanski prevzem delavcev kot podlago za priznanje enakih pravic, torej priznanje delovne dobe, kot če delavec ni spremenil zaposlitve.

Dokument: Sklep VIII Ips 2/2005, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 13.09.2005

Institut: presežni delavci - kriteriji za določitev presežnih delavcev - ukinitev delovnega mesta

Jedro: Po vrnitvi tožnice na delo je tožena stranka s tem, ko je z njo sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto administratorja, v tem delu vzpostavila stanje, kakršno je bilo pred nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja. Pri ponovnem ugotavljanju presežnih delavcev je morala spoštovati predpisane... postopke in merila, še posebej tista, kjer je prvič ravnala napačno.

+

Dokument: VDSS sklep Pdp 770/99, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 28.05.1999

Institut: prenehanje delovnega razmerja - presežni delavci - razporejanje delavcev - ocenjevanje delavcev

Jedro: Prvostopno sodišče mora ugotoviti, kakšne možnosti so bile glede tožnika - varnostnik I.- uporabljene v postopku razreševanja presežnih delavcev v skladu z 2. alinejo 1. odstavka 36a. člena ZDR, upoštevajoč njegovo strokovno izobrazbo ter razčistiti, kako so se pri toženi stranki ocenjevali... vsi takšni delavci, ki jih je bilo mogoče medsebojno razporejati (13.čl SKPG-93).

+

Dokument: VDSS sodba in sklep Pdp 636/2001, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 17.10.2002

Institut: začasno čakanje na delo - presežni delavci - potek roka - sklep

Jedro: Sklep o začasnem čakanju na delo se izda za obdobje šestih mesecev, po tem času pa mora delodajalec delavcu izdati nov sklep o čakanju, v kolikor zanj nima ustreznega dela, tudi če v zvezi s prej odrejenim začasnim čakanjem na delo sodni spor še teče.

Dokument: Sodba VIII Ips 27/2003, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 04.11.2003

Institut: trajno presežni delavci - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev

Jedro: Tožena stranka ne pove, kateri kriteriji naj bi se uporabljali za reševanje trajno presežnih delavcev v tekstilni dejavnosti, dejansko pa tudi v reviziji potrjuje ugotovitev sodišča, da v primeru tožnice ni uporabila nobenih kriterijev.

Dokument: Sodba VIII Ips 172/2005, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 22.11.2005

Institut: presežni delavci - možnost druge zaposlitve - prenehanje delovnega razmerja - delovna uspešnost

Jedro: Tožena stranka je uporabila ocene, sprejete za potrebe določanja plač iz naslova delovne uspešnosti, torej ni sprejemala posebnih meril za oceno delovne uspešnosti zgolj za potrebe ugotavljanja presežnih delavcev. Tega ji tudi ni bilo treba, saj ocena ne bi mogla biti drugačna.

Dokument: VDSS sklep Pdp 1122/97, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 08.07.2009

Institut: prenehanje delovnega razmerja - imuniteta sindikalnega zaupnika - presežni delavci - trajni presežki

Jedro: Sindikalne zaščite zaradi sindikalne dejavnosti ne uživa vsak sindikalni funkcionar v sindikalni organizaciji pri delodajalcu, ampak le imenovani oz. izvoljeni sindikalni poverjenik. Določba 5. člena ZDR varuje sindikalnega poverjenika, ki je sicer lahko opredeljen kot presežni delavec,... pred začetkom teka šestmesečnega odpovednega roka po 36. e členu ZDR, saj le-ta začne teči šele po izteku mandata oz. v roku, določenem s kolektivno pogodbo.

+

Dokument: VDSS Sodba Pdp 522/2020, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 15.01.2021

Institut: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci - kriteriji

Jedro: Pritožba neutemeljeno navaja, da so bili tožniki zaradi invalidnosti diskriminirani, ker niso mogli doseči enakega števila točk po kriterijih polivalentnosti in delovne uspešnosti in ker toženka pri točkovanju za določitev presežnih delavcev ni upoštevala njihovih omejitev. Iz dejanskih... ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženka uporabila kriterij polivalentnosti kot enega od kriterijev za določitev presežnih delavcev pri 16 tožnicah, medtem ko je pri tožniku uporabila kriterij delovne uspešnosti. Nihče od delavcev na delovnem mestu "proizvodna dela I in II" (invalidov in delavcev, ki niso bili invalidi), kjer se je uporabljal kriterij polivalentnosti, ni obvladal več kot 11 različnih delovnih operacij, pri čemer imajo vsi invalidi v pogodbah o zaposlitvi navedenih najmanj 20 delovnih operacij. Ker so imele tožnice v pogodbah o zaposlitvi navedenih bistveno več delovnih operacij, kot jih obvlada najbolj usposobljeni delavec, so lahko invalidi po kriteriju polivalentnosti dosegli primerljivo število točk kot drugi delavci. Delovne operacije so bile v pogodbah o zaposlitvi, ki so jih imeli sklenjene invalidi, prilagojene njihovim omejitvam, ki so izhajale iz odločb ZPIZ. Pritožba pavšalno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnice in tožnik v pogodbah o zaposlitvi nimajo navedenih delovnih operacij, ki jih ne bi mogli opravljati. Ne konkretizira delovnih nalog, ki jih glede na svoje omejitve ne bi smeli opravljati, niti omejitev, ki jih toženka pri točkovanju ni upoštevala. Zato se je sodišče utemeljeno oprlo na skladni izpovedi prič A.A. in B.B., da so bile delovne operacije v pogodbah o zaposlitvi prilagojene omejitvam, ki so izhajale iz odločb ZPIZ.

+

Dokument: VDSS sodba Pdp 893/2001, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 20.09.2002

Institut: prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji - delovna uspešnost

Jedro: SKPG/90, ki je v 12. členu urejala pravice delavcev, katerih delo postane v podjetju oz. pri delodajalcu trajno nepotrebno, ni vsebovala določbe, da se pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno... prerazporejati v skladu z zakonom, zato je imel delodajalec pravico sam določiti krog primerjalnih delavcev. Tako določbo je vseboval 1. odstavek 13. člena SPKG/93, ki je začela veljati 1. julija 1993, in zato za presojo v obravnavanem individualnem delovnem sporu ne velja. Ker je bila tožnica že na podlagi osnovnega izločitvenega kriterija po 12. čl. SKPG/90, tj. na podlagi delovne uspešnosti, opredeljena kot trajno presežna delavka, uporaba korekcijskih kriterijev niti ni bila potrebna.

+

Dokument: VDSS sodba Pdp 1290/2001, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 07.03.2003

Institut: prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - odpravnina - odpoved pravici

Jedro: Čeprav je v dokončnem sklepu o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnem delavcu določena pravica do odpravnine in njena višina, delavec do odpravnine ni upravičen, če se je tej pravici pisno odpovedal že pred izdajo sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Če je bil tak delavec... določeno obdobje prijavljen na zavodu kot brezposelna oseba, mu ne gre niti odpravnina ob upokojitvi, saj se je upokojil potem, ko je bil določeno obdobje prijavljen na zavodu.

+

Dokument: VDSS sklep Pdp 114/98, Sodišče: Višje delovno in socialno sodišče, Oddelek: Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore, Datum: 23.10.2000

Institut: prenehanje delavnega razmerja - presežni delavci - razporeditev delavcev - invalidi - ocenjevanje delavcev

Jedro: V postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev delodajalec ni dolžan ocenjevati delavcev, ki kot invalidi spadajo med zaščitene kategorije delavcev oziroma se invalidsko upokojijo, ampak le preostale delavce na istem delovnem mestu, na katerem se zmanjšuje število izvajalcev.

Izberi vse|Izvozi izbrane

http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*