Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTk=
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 5/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.2006upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopkaZa priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji iz ZPPPAI bi moral tožnik, poleg pogoja iz 8. člena ZPPPAI, ob dopolnjeni starosti 53 let izpolnjevati še pogoj 35 let pokojninske dobe v dejanskem trajanju in do 21.12.1996 najmanj 20 let dela v podjetju, kjer se je v proizvodnem procesu uporabljalo azbest.
VDS sodba Pdp 1140/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.06.2001trajni tehnološki presežek - stopnja strokovne izobrazbe - strokovna izobrazbaVeljavni delovnopravni predpisi ne določajo več instituta "z delom pridobljenih delovnih zmožnosti". Ker pojma strokovna izobrazba ni mogoče izenačevati z usposobljenostjo za delo, ima prednost pri ohranitvi zaposlitve tisti delavec, ki ima zahtevano oz. višjo strokovno izobrazbo v primerjavi z delavcem, ki ima nižjo ali neustrezno strokovno izobrazbo, čeprav sta za delo na določenem delovnem mestu usposobljena oba. 
Sodba in sklep VIII Ips 170/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.06.2003prenehanje delovnega razmerja - delo delavca trajno ni potrebno - odpravninaTožena stranka - delodajalec - v zvezi s tožniki ni izvedla postopka za ugotavljanje, da njihovo delo trajno ni potrebno. V sklepih o prenehanju delovnega razmerja je tožena stranka odločila, da imajo tožniki pravico do 50 % odpravnine. Eden tožnik zoper takšen sklep ni ugovarjal, drugi pa so ugovore umaknili. Tožniki v skladu z določbami 111. in naslednjih členov niso izpodbijali pravice veljavnosti umikov ugovor. Navedeno pomeni, da so tožniki soglašali z višino v sklepih določene odpravnine.
VDS sodba Pdp 1577/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.02.2000trajni presežek - nezmožnost razporeditve delavca na drugo ustrezno delo v podjetjuV primeru, ko delavke v postopku reševanja trajno presežnih delavcev ni mogoče razporediti na drugo delovno mesto, ker za drugo delo nima splošne zdravstvene sposobnosti v skladu s 1. alineo 1. odst. 36. a člena ZDR, kakor tudi ne na katerokoli drugo delovno mesto pri delodajalcu, ji delovno razmerje zakonito preneha kot trajno presežnemu delavcu. 
Sodba VIII Ips 306/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.09.2003prenehanje delovnega razmerja - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcevOdločitev delodajalca je nezakonita, če s kolektivno pogodbo predpisanih kriterijev za določitev presežnih delavcev ni uporabil oziroma jih ni uporabil prav.
VDS Sodba Pdp 363/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.12.2000trajni presežek - varovana kategorija delavcevNe gre za zlorabo pravice, če se tožnikova žena v času ugovornega roka zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka delavca prijavi na zavodu za zaposlovanje, zaradi česar sodi delavec v zaščiteno kategorijo delavcev po 36. d členu ZDR. Bistveno je, da delavec pridobi ta status do dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. 
VDS sklep Pdp 1189/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.03.2001trajni presežek - delavec - presežni delavecPri določitvi presežnih delavcev je treba upoštevati določbo 1. odst. 17. člena SKPG/97, ki določa obveznost delodajalca, da pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo uvrsti vse delavce, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno razporejati v skladu z zakonom. Delodajalec lahko pri uporabi kriterijev za razreševanje presežnih delavcev sam odloči, v kateri organizacijski enoti in na kateri ravni bo ugotavljal presežne delavce, vendar mora imeti za to ustrezno pravno podlago (npr. podjetniško kolektivno pogodbo). 
Sklep VIII Ips 213/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.06.2004trajni presežki - dejanske ugotovitve - sprememba sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaKer je glede na navedeno o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijane sodbe o dejanskem stanju, kot naj bi ga ugotovilo sodišče prve stopnje, in dejanskim stanjem, kot ga je na podlagi listin in zaslišanja prič ugotovilo sodišče prve stopnje, ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti.
Sklep VIII Ips 309/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.12.2003prenehanje delovnega razmerja zaradi stečaja - odpravnina - odločitev Ustavnega sodiščaVrhovno sodišče še vedno meni, da je bilo stališče, kot izhaja iz enotne sodne prakse, pravilno. Ne glede na to, pa ni mogoče mimo dejstva, da je Ustavno sodišče na podlagi svojega novega stališča v sklepu št. U-I-138/00, ugodilo vsem ustavnim pritožbam, vloženim zoper odločitve delovnih sodišč v konkretnih primerih. Ker je mogoče pričakovati enako odločitev tudi v tem primeru (ob verjetni predpostavki, da bi ob zavrnitvi revizije tožnik vložil ustavno pritožbo), je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavilo.
VDS odločba Pdp 1960/94Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore31.01.1997odpravnina trajno presežnemu delavcu - zahtevek za vrnitev odpravnine - vročitev odločbeZahtevek za vračilo odpravnine trajno presežnemu delavcu je mogoče utemeljeno uveljavljati le, ko odpade pravna podlaga, na podlagi katere je prišlo do izplačila odpravnine, to je šele po pravmomočnosti odločitve sodišča o razveljavitvi sklepov o prenehanju delovnega razmerja. Gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, v skladu 4. odstavka 21. člena ZOR, terjatev iz tega naslova pa niti ne nastane pred pravnomočno odločitvijo sodišča o razveljavitvi sklepov o prenehanju delovnega razmerja.Zaradi tega tudi ni mogoče govoriti o njeni zapadlosti do konca glavne obravnave (v kateri se odloča tudi o zakonitosti sklepov o prenehanju delovnega razmerja), ki je procesna predpostavka za odločanje o dajatvenem zahtevku po nasprotni tožbi, zaradi česar sodišče o takšnem zahtevku ne bi smelo vsebinsko odločati.Vročitev dokončne odločbe delodajalca le delavcu, ne pa tudi njegovemu pooblaščencu, ne vpliva ali more vplivati na zakonitost in pravilnost odločbe...
VDSS sodba in sklep Pdp 1169/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.10.2000sosporniška intervencijaSosporniška intervencija po 202. členu ZPP/99 ni možna, če se pravni učinek sodbe ne razteza tudi na intervenienta. V individualnem delovnem sporu, v katerem zahteva delavec izplačilo odpravnine po 36. f. členu ZDR, ker mu je prenehalo delovno razmerje v postopku prisilne poravnave zaradi finančne reorganizacije, Jamstvenemu skladu RS ni mogoče priznati statusa enotnega sospornika na strani tožnika in zavezati toženo stranko k plačilu zneska, ki ga je JSRS že izplačal delavcu kot odpravnino po Zakonu o Jamstvenem skladu RS (eno minimalno plačo po zadnji alinei 19. člena ZJSRS). Jamstveni sklad lahko vstopi v pravdo kot navadni sospornik, ker se pravni učinek sodbe med delavcem in delodajalcem ne razteza tudi na intervenienta, saj ni mogoče niti po zakonu niti po naravi pravnega razmerja rešiti spora samo na enak način tako za delavca - tožnika, kot za Jamstveni sklad RS.
Sodba VIII Ips 136/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.03.2002delovno razmerje pri delodajalcu - postopek prisilne poravnave - zmanjšanje števila delavcev kot ena od metod finančne reorganizacije - prenehanja delovnega razmerja - pravica do odpravnine - jamstveni skladDo sprejema novele Zakona o Jamstvenem skladu RS ni bilo pravne podlage za izplačilo odpravnine delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, pod enakimi pogoji in v enaki višini kot trajno presežnim delavcem po Zakonu o delovnih razmerjih.
Sodba VIII Ips 160/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.01.2004prenehanje delovnega razmerja - dokončna odločitev - finančna reorganizacijaTožnikov ugovor je zadržal izvršitev spornega sklepa o prenehanju delovnega razmerja vse do dokončne odločitve o tem ugovoru, s tem, da je v tem primeru dokončno odločitev tožene stranke, nadomestila pravnomočna sodba sodišča.
VDS sklep Pdp 1179/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.04.2004prenehanje delovnega razmerja zaradi prisilne poravnave - odpravnina - nadomestilo plačeV osnovo plače, od katere se izračuna višina odpravnine po 36f. členu ZDR, se upošteva višina plače, kot če bi delavec delal (povprečje v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja) in prejeto nadomestilo pri ZPIZ (povprečje zadnjih treh mesecev), zaradi manjše plače na drugem ustreznem delovnem mestu. 
VDS sklep Pdp 311/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.02.2002odpravnina - trajno presežni delavec - odpoved pravici - razlaga nejasnih določil v pogodbi1. Če se je tožnica kot trajno presežna delavka strinjala z višino odpravnine za delovno dobo za obdobje 17 let zaposlitve pri toženi stranki, to ne pomeni, da se je odpovedala odpravnini za tisti del delovne dobe, za katerega ji tožena stranka ni priznala kontinuitete zaposlitve. Delavec se pravici do odpravnine sicer lahko odpove, vendar mora o tem podati izrečno in jasno izjavo, ki mora biti svobodna in resna. 2. Skladno z 1. odstavkom 99. člena ZOR se pogodbena določila uporabljajo tako, kot se glasijo. Le pri razlagi spornih določil se skladno z 2. odstavkom 99. člena ZOR ni potrebno držati dobesednega pomena izrazov, temveč je potrebno iskati skupni namen pogodbenikov in določilo razumeti tako kot ustreza načelom obligacijskega prava, določenim v ZOR. 
VDSS sodba Pdp 719/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.01.2013redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcevKer tožena stranka ni uporabila kriterijev, na podlagi katerih bi določila, katerim delavcem bo delovno razmerje dejansko tudi prenehalo (100. člen ZDR) in to kljub temu, da je pogodbo o zaposlitvi dejansko odpovedala večjemu številu delavcev (96. člen ZDR) in je večjemu številu delavcev delovno razmerje tudi de facto prenehalo, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Sodba VIII Ips 127/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.09.1998delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežekDelavcu invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino, lahko preneha delovno razmerje samo z njegovim soglasjem ali če se mu zagotovi sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas na ustreznem delovnem mestu v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Sodba VIII Ips 260/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.03.1999delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - razporeditev na drugo delovno mesto - soglasjeV primeru ponudbe presežnemu delavcu delovnega mesta, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi, delodajalec od delavca ni dolžan pisno zahtevati soglasje za razporeditev na tako delovno mesto, če delavec že v naprej odklanja tako delovno mesto. Takemu delavcu potem preneha delovno razmerje kot trajnemu presežku.
VDS sodba Pdp 471/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.07.2001odpravnina - trajni presežek - zaposlitev pri drugem delodajalcuDelavec ni upravičen do odpravnine, ki bi mu šla kot trajno presežnemu delavcu, če mu je delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja dejansko (z uvrstitvijo na seznam delavcev, ki po pogodbi o prevzemu delavcev preidejo k drugemu delodajalcu) zagotovil zaposlitev pri drugem delodajalcu, do takšne zaposlitve pa ni prišlo zaradi ravnanja delavca. 
Sklep VIII Ips 16/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.03.1998delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcihUgotavljanje presežnih delavcev oziroma določanje delavcev, ki jim preneha delovno razmerje, v okviru majhnih organizacijskih skupin, ni v skladu z zakonom oziroma kolektivno pogodbo. Ugotavljanje presežnih delavcev po organizacijskih enotah pride v poštev pri dislociranih enotah, med katerimi ni možno medsebojno razporejati delavcev.

Izberi vse|Izvozi izbrane