Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 366cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTg=
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDS sodba Pdp 1758/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.06.1999prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - nezaposleni zakonecDelavec lahko uspešno uveljavi zaščitno določbo 4. odstavka 36. d člena ZDR le v primeru, če je zakonec kot nezaposleni prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in ne zadostuje le dejstvo, da je nezaposlen. 
Sodba VIII Ips 216/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.10.2012odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji - obvestilo o nameravani odpovedi - dolžnost obveščanja - kriteriji za določitev presežnih delavcev - sodelovanje sindikata - obvestilo Zavodu za zaposlovanjePonudba zaposlitve na drugem delovnem mestu oziroma nadaljevanje dela pod spremenjenimi pogoji je po prvem odstavku 99. člena ZDR eden od ukrepov za preprečitev oziroma omejitev prenehanja delovnega razmerja. Kateri delavci bodo ohranili zaposlitev in kateri ukrepi se bodo uporabili, pa je odvisno od možnosti in potreb, ki jih ima delodajalec. Pisno obvestilo o nameravani odpovedi naj bi zagotovilo delavcu v postopku individualne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga možnost angažiranja sindikata. V postopku odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov pa je sindikat angažiran že na podlagi prvega odstavka 97. člena ZDR. Zato je obvestilo o nameravani odpovedi smiselno le v primeru individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.Ker je postopek odpovedi večjemu številu delavcev zaradi posameznih faz postopka (obveščanje, posvetovanje, sprejem programa itd.) vezan na daljše časovno obdobje, se lahko...
VSC sodba Cp 251/2010Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek30.09.2010preživnina za razvezanega zakonca – znižanje preživnine – običajno prebivališče preživninskega upravičenca – uporaba pravaSodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, s tem ko je potrebna sredstva za preživljanje tožnika – preživninskega zavezanca ugotovilo na podlagi t.i. Dusseldorfske tabele in ukinilo preživnino za obdobje po 11.12.2007, ko tožnik, ki živi v Nemčiji, eksistenčnega minimuma (1.000,00 EUR) po cit. tabeli ni več dosegel. Za razvezo zakonske zveze se uporablja pravo države, katere državljana sta oba zakonca ob vložitvi tožbe. Ker je običajno prebivališče toženke kot preživninske upravičenke v Republiki Sloveniji, je potrebno uporabiti pravo Republike Slovenije.
VDS sodba Pdp 1503/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.06.2001ukinitev delovnega mesta - trajno presežni delavecPrenos delovnih nalog iz ukinjenega delovnega mesta na druga delovna mesta ne pomeni, da ukinitev ni bila utemeljena. Delodajalec je upravičen odločiti, da delovno mesto kot samostojno delovno mesto ni več potrebno in prenesti posamezna opravila na druge delokroge. 
VDSS sodba Pdp 1033/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.04.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - kolektivni odpust - uporaba kriterijev - program razreševanja presežnih delavcevSodišče prve stopnje je pravilno preverilo delovne izkušnje delavcev na sorodnih delovnih mestih, torej po naslednjem kriteriju in ugotovilo, da je imela po tem kriteriju tožnica manj delovnih izkušenj kot primerljiva delavka, zato je primerjalna delavka pravilno ohranila zaposlitev. Tožnica in primerljiva delavka sta bili primerjani po naslednjem kriteriju, ker sta po prejšnjem kriteriju obe imeli enake delovne izkušnje, tožnica kot koordinator za carinsko upravne postopke, sodelavka pa kot višji prodajni referent. Zato ne gre za vprašanje, da bi bila tožnica izločena po obeh kriterijih hkrati, kar je pojmovno nemogoče, temveč se je skupaj z drugo delavko primerjala pri delovnih izkušnjah na sorodnih delovnih mestih, potem ko sta imeli obe enake delovne izkušnje na enakih delih.Tožena stranka je pravilno primerjala tožnico z ostalimi tremi delavci, ki so vsi imeli pogoje za zasedbo novega delovnega mesta referent v prodajni podpori I. Glede...
VDSS Sodba Pdp 514/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.01.2018redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro presežnih delavcevTožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delovno mesto blagajnik. Iz izpodbijane odpovedi izhaja, da je bila tožnici odpovedana pogodba iz organizacijskega razloga, ker je poslovalnica prešla na skrajšan urnik poslovanja za stranke. Navedena sprememba predstavlja racionalizacijo v smislu zmanjšanja števila zaposlenih ter zmanjšanja stroškov poslovanja, saj se bo delovni čas zaposlenih prilagodil tako, da bo manj zaposlenih delalo v izmenah, za kar prejemajo delavci dodatek. Tožena stranka je čas poslovanja za stranke zmanjšala za 1,5 ure, s tem pa je ugotovila, da lahko v poslovalnici delo organizira drugače. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je zaradi organizacijskih razlogov prišlo do prenehanja potreb po opravljanju tožničinega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. V zvezi s...
VDSS sodba Pdp 635/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.07.2013redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - programa razreševanja presežnih delavcev – ugotavljanje presežnih delavcevTožena stranka je zaradi zmanjšanja naročil, kar je ekonomski razlog v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, zmanjšala število zaposlenih v enoti polizdelkov s 30 delavcev na zgolj 3 delavce in vodjo. Obenem je spremenila organizacijo dela tako, da del opravil sedaj opravlja z zunanjimi izvajalci, kar predstavlja organizacijski razlog v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Za presojo možnosti ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi niso odločilne eventualne možnosti, ki so obstajale v času pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Bistveno je, ali so takšne možnosti obstajale v času, ko je bila tožniku podana odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma ko je tožena stranka sprejela odločitev o ukinitvi proizvodnje polizdelkov za raztezače in napenjače. Tožena stranka tožniku tudi ni bila dolžna ponujati sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas (samo takšne pogodbe je v spornem obdobju sklepala), ustrezna bi bila samo ponudba...
Sklep VIII Ips 192/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.09.2013odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodelovanje sindikata – večje število delavcev – rok za odpoved – vročitev odpovediTudi morebitna opustitev delodajalca, da postopa po določbi 84. člena ZDR, sama po sebi ne more imeti posledic, ki pomenijo nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tudi nasprotovanje sindikata o nameravani odpovedi namreč ne zavezuje delodajalca, obenem pa tudi ne ustvari možnosti zadržanja učinkovanja odpovedi.Med večje število delavcev iz 96. člena ZDR se lahko uvrščajo le delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga. Med večje število delavcev v skladu s 96. členom ZDR tudi ni mogoče šteti delavcev, s katerim delodajalec (predhodno) sklene sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, ali je v takšnem sporazumu dogovorjena tudi posebna odpravnina. Če je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku edino in prvič vročena šele 26. 1. 2009 (šele po mesecu in pol po datumu odpovedi - kot je tožnik zatrjeval) se utemeljeno zastavlja vprašanje pravočasnosti odpovedi z...
VDSS sodba Pdp 638/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.01.2017premestitev zaradi delovnih potreb – javni uslužbenec – odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu – mobing – nepremoženjska škodaV sporih v zvezi z zakonitostjo premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU je sodišče pristojno ugotavljati le, ali je razlog za premestitev resničen in ne navidezen, glede na obstoječo ustaljeno sodno prakso pa ne more ocenjevati, kako je premestitev vplivala na učinkovitost organa oziroma, ali je bila ta smotrna.Pri D. so obstajale potrebe po dodatnih delavcih. Del tožničinega dela pri toženi stranki so prevzeli drugi delavci. Tožena stranka ni zaposlila nobenega novega delavca za opravljanje tožničinega dela. Navedeno zadostuje za ugotovitev, da je tožena stranka nameravala optimizirati svoje poslovanje tako, da je zmanjšala število delavcev v podporni dejavnosti, v katero je sodil sektor, v katerem je delala tožnica, obenem pa je D. pridobila enega od potrebnih dodatnih delavcev. Tako je zmoten sklep sodišča prve stopnje, da pri toženi stranki ni bila izvedena optimizacija ter da je bila tožnica...
VDS sodba Pdp 2244/94Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.10.1996prenehanje delovnega razmerja - trajno prenehanje potreb - kršitev postopka na ugovornem organu1. Opustitev vabljenja delavca in njegovega pooblaščenca na sejo drugostopenjskega organa, ki obravnava ugovor delavca zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka. 2. Če sodišče razveljavi odločitev delodajalca in samo odloči o pravici delavca - nadomesti odločitev delodajalca, začne teči 6 mesečni odpovedni rok delavcu, kateremu delovno razmerje preneha zaradi nujnih operativnih razlogov, s pravnomočnostjo sodne odločbe. 
VDS sodba Pdp 627/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.11.2001zamudna sodba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbiNavedba v pritožbi, da je tožeča stranka od Jamstvenega in preživninskega sklada prejela že določen znesek, je vprašanje ugotavljanja dejanskega stanja, katerega pa ni dopustno presojati v pritožbenem postopku pri obravnavi pritožbe zoper izdano zamudno sodbo. 
Sodba VIII Ips 79/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.2001postopek prisilne poravnave - načrt finančne reorganizacije - prenehanje delovnega razmerja zaradi finančne reorganizacije - pravica do odpravnineZa prenehanje pravice do odpravnine delavcem, ki so do uveljavitve novele ZJSRS 1999, izgubili zaposlitev v insolventnih organizacijah, ni bilo neposredne pravne podlage.
VDS sodba Pdp 315/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.08.2005odpoved delovnega razmerja - kriteriji za določitev presežnih delavcev - spremenjene razmere1. Pri odpovedi PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov ne pride v poštev določba 1. odst. 84. člena ZDR glede obvestila sindikata, saj se ta določba uporablja le v primeru individualne odpovedi PZ. V primeru odpovedi PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov je delodajalec o programu razreševanja in kriterijih za določitev presežnih delavcev dolžan pisno obvstiti le sindikate pri delodajalcu in ne sindikatov, v katere so posamezni delavci včlanjeni ali posameznih delavcev (1. odst. 97. člena ZDR). Pisno obvestilo o nameravani odpovedi PZ po 3. odstavku 83. člena ZDR je delodajalec delavcu dolžan podati le v primeru individualne redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga. Namen tega obvestila je, da ima delavec o nameravani odpovedi PZ možnost obvestiti sindikat, kar pa je v primeru t.i. kolektivnih odpustov že po samem zakonu dolžan storiti delodajalec (1. odst.97. člena ZDR). 2. V 100....
VDS sklep Pdp 417/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.09.2000trajno presežni delavec - kriteriji za določitev presežnih delavcev - kolektivna pogodbaV primeru, če je temeljni izločilni kriterij in vrstni red kriterijev za ohranitev zaposlitve v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev v panožni kolektivni pogodbi drugačen, kot v 13. čl. SKPG, je pri presoji zakonitosti postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev treba upoštevati določbe panožne kolektivne pogodbe. 
VDSS sodba in sklep Pdp 1053/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.01.2009odškodninska odgovornost delavca – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – krivdaTožena stranka kot poslovodja ne more biti objektivno odgovorna za inventurni primanjkljaj. Odgovarjala bi lahko le krivdno, če bi bila škoda oziroma primanjkljaj posledica njenega naklepnega ali hudo malomarnega ravnanja, česar pa tožena stranka ni dokazala.Ker se po splošnih pravilih domneva le navadna malomarnost, ne pa huda malomarnost ali naklep, bi morala težjo obliko krivde dokazati tožeča stranka.
Sodba VIII Ips 40/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.12.2003prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - kriterij delovne uspešnostiDelovni rezultati se lahko ugotavljajo na različne načine. Lahko se merijo po bolj ali manj objektivnih merilih (na primer normativi) ali ocenjuje (ocena delovne uspešnosti). Tako ugotovljen rezultat delavčevega dela - v primerjavi s pričakovanim, običajnim, povprečnim - nato vpliva na višino delavčeve plače, pa tudi na ohranitev zaposlitve. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela.
Sodba VIII Ips 55/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.12.2003prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - kriterij delovne uspešnostiDelovni rezultati se lahko ugotavljajo na različne načine. Lahko se merijo po bolj ali manj objektivnih merilih (na primer normativi) ali ocenjujejo (ocena delovne uspešnosti). Tako ugotovljen rezultat delavčevega dela - v primerjavi s pričakovanim, običajnim, povprečnim - nato vpliva na višino delavčeve plače, pa tudi na ohranitev zaposlitve. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela.
Sodba VIII Ips 149/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.11.2005prenehanje delovnega razmerja - postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev - sodelovanje sindikataSodne prakse ni mogoče razlagati tako, da ni potreben poseben program, ker je izmed več primerljivih delavcev, le enemu od njih prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu. Delodajalec je dolžan zagotoviti sodelovanje sveta delavcev in predstavnikov sindikata pri pripravi in sprejemu programa razreševanja presežkov delavcev.
Sodba VIII Ips 363/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.09.2006upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopkaŠteje se, da je s prenehanjem delovnega razmerja tožnika zaradi začetka stečaja delodajalca, tožniku delovno razmerje prenehalo zaradi operativnih razlogov, ki so opredeljeni v 8. členu ZPPPAI. Z vidika socialne varnosti sta namreč delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi operativnih razlogov pri še delujočem delodajalcu in delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečaja delodajalca, v enakem položaju.
Sodba VIII Ips 5/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.2006upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopkaZa priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji iz ZPPPAI bi moral tožnik, poleg pogoja iz 8. člena ZPPPAI, ob dopolnjeni starosti 53 let izpolnjevati še pogoj 35 let pokojninske dobe v dejanskem trajanju in do 21.12.1996 najmanj 20 let dela v podjetju, kjer se je v proizvodnem procesu uporabljalo azbest.

Izberi vse|Izvozi izbrane