Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTc=
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDS Sodba Pdp 965/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.01.2002presežni delavec - delovna uspešnostČeprav tožena stranka ni imela sprejetega posebnega akta, ki bi določal način ocenjevanja delovne uspešnosti, je bilo merilo - ocena učinkovitosti posameznega voznika iz zadnjega leta pred sprejetjem programa - ki je služilo kot podlago za obračun plače, enakopravno uporabljeno za vse delavce, z oceno pa so bili delavci seznanjeni pri vsakokratnem izplačilu mesečne plače. Zato je delodajalec to oceno delovne uspešnosti zakonito uporabil pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev. 
VDS sodba in sklep Pdp 43/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.05.2003trajno presežni delavec - primerjanje delavcev, ki jih je mogoče medsebojno razporejatiČeprav je šlo za ukinitev delovnega mesta z enim izvajalcem, bi morala biti tožnica obravnavana v smislu določbe 1. odst. 17. čl. SKPgd, na podlagi katere se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom. Delodajalec mora pri ugotavljanju presežnih delavcev upoštevati vsa delovna mesta, na katera je mogoče medsebojno razporejati delavce. Zato je tožena stranka napačno primerjala le dalavce znotraj enega oddelka. 
VDS sodba in sklep Pdp 1661/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.11.2002prenehanje delovnega razmerja - reintegracija - trajno presežni delavecČe se v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu razmere objektivno tako spremenijo, da je ob vrnitvi delavca na delo potreba po njegovem delu prenehala, hkrati pa delodajalec ne razpolaga z drugimi ustreznimi prostimi deli, je ob vrnitvi na delo tudi tak delavec lahko opredeljen za trajni višek. V nasprotnem primeru bi bil v primerjavi z drugimi delavci, ki jim je iz operativnih razlogov v vmesnem obdobju prenehalo delovno razmerje zaradi trajnega viška, neutemeljeno v priviligiranem položaju. 
VDS Sklep Pdp 479/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.02.2000prevzem delavca - kontinuiteta delovnega razmerja - odpravnina trajno presežnega delavcaV primerih prevzema določene dejavnosti z vsemi delavci, ki brez vmesne prekinitve delovnega razmerja nadaljujejo delo v isti dejavnosti pri drugem delodajalcu, je podana kontinuiteta delovnega razmerja, zaradi česar je pri uveljavljanju odpravnine po 3. odstavku 36. f člena ZDR šteti, kot da delavec ob prehodu k drugemu delodajalcu ni spremenil zaposlitve in mu priznati odpravnino ob upoštevanju celotne delovne dobe in ne le delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. 
VDSS sodba Pdp 464/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.06.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - kolektivni odpust - program razreševanja presežnih delavcev - rok za podajo odpovedi - svet delavcev - soglasjeMed večje število delavcev se lahko uvrščajo le tisti delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga, ne pa tudi delavci, ki jim pogodba o zaposlitvi preneha na drugi zakonski podlagi. V konkretni zadevi pa niti ne gre za to, da bi večjemu številu delavcev delovno razmerje prenehalo na drugi podlagi, temveč le za nekakšno predvidevanje delodajalca o tem, kakšno bi bilo optimalno število zaposlenih, česar pa delodajalec ni realiziral. Istočasno s tožnico je odpoved pogodbe o zaposlitvi prejelo le 6 delavcev. Zato tožena stranka ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev.Zaradi tega ker svet delavcev k programu razreševanja presežnih delavcev oziroma k spremembam v organizaciji ni podal izrecnega soglasja, odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita.
VDS sodba Pdp 1921/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.05.2003prenehanje delovnega razmerja - kriteriji za določitev presežnih delavcev - delovna uspešnostTožnik je vsak mesec prejel obračunske liste z navedbo procenta stimulacije, vendar zoper oceno delovne uspešnosti ni ugovarjal. Delavci, vključno s tožnikom, so ob vsakokratnem izplačilu plače imeli pravico in nedvomno tudi možnost vložiti zahtevo za varstvo pravic, če so menili, da so zaradi ocene delovne uspešnosti prikrajšani pri plači. Če tožnik te možnosti ni izrabil, se ne more naknadno, v okviru postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev, sklicevati na nepravilnosti pri ocenjevanju delovne uspešnosti. Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je ocene delovne uspešnosti, ki so služile za mesečno obračunavanje plač, uporabila kot izločilni kriterij v postopku določanja presežnih delavcev. 
Sklep VIII Ips 155/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.02.2004trajni presežki - ukinitev delovnega mesta - strokovna izobrazbaČe se naloge in opravila ukinjenega delovnega mesta prenesejo na druga delovna mesta (delavce), to še ne pomeni, da so s tem tudi delavci na teh delovnih mestih postali nepotrebni in je treba zato izbiro opraviti tudi med njimi. Nepotrebno postane le delo edinega delavca na ukinjenem delovnem mestu. Za strokovno izobrazbo se šteje javno veljavna strokovna izobrazba, izpopolnitev strokovne izobrazbe oziroma usposobljenost po vzgojno izobraževalnih programih, ki so oblikovani v skladu z zakonom, ter usposobljenost, ki se izkazuje z javno listino. Priznanje delovne zmožnosti za opravljanje nekega dela (bodisi zgolj zaradi daljšega dejanskega opravljanja tega dela bodisi na podlagi nekega internega preizkusa znanja), ne pomeni priznanja formalne strokovne izobrazbe.
VDSS Sodba Pdp 273/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.04.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta - posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi - starejši delavec - prehodno obdobjeNi odločilno, ali delavec dopolni predvideno starost enkrat v letu, v katerem je odpovedana pogodba o zaposlitvi, temveč ali to starost dopolni ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 se povezuje s starostjo delavca v odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se ne veže na dopolnitev te starosti kadarkoli v letu, v katerem delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi. Nobenega razloga ni, da bi v prehodnem obdobju veljala drugačna pravila glede relevantnega trenutka dopolnitve ustrezne starosti, kot sicer veljajo in da bi prav v prehodnem obdobju oziroma samo v tem obdobju delavci uživali varstvo na drugih podlagah oziroma širše varstvo, kot delavci po koncu prehodnega obdobja.
VDS Sodba Pdp 1353/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.03.2000prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - škodaV postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev mora delodajalec ugotoviti vse nepotrebne delavce pri toženi stranki in ne le delavcev, ki jim ni mogoče zagotoviti nobenega izmed ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja. Le tako je mogoče preizkusiti, da je bil tožnik obravnavan enakopravno z drugimi delavci glede zagotovitve ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja oz. preveriti, če mu je delovno razmerje zakonito prenehalo. Delavec ima pravico do polne plače, kot bi jo prejemal, če mu ne bi nezakonito prenehalo delovno razmerje, če delodajalec ne dokaže, da je bil delavec v spornem času zaposlen drugje oz. da je drugje prejemal plačilo, ki bi ga bilo mogoče odšteti od obveznosti tožene stranke, da tožniku za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja povrne izpadle dohodke. 
Sodba VIII Ips 181/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.04.2003prenehanje delovnega razmerja - ukinitev delovnega mesta - prenehanje potrebe po delu delavca - primerljivi delavciZ ukinitvijo nekega samostojnega delovnega mesta ni nujno, da preneha potreba po opravljanju nalog, ki se opravljajo na takem delovnem mestu. Še posebej v primeru, ko se ukinja vodstveno delovno mesto, ker ni več potrebe zanj. S tem, ko se naloge in opravila ukinjenega delovnega mesta prenesejo na druga delovna mesta (delavce), to še ne pomeni, da so s tem tudi delavci na teh delovnih mestih postali nepotrebni in je treba zato izbiro opraviti tudi med njimi. Nepotrebno postane le delo edinega delavca na ukinjenem delovnem mestu.
Sodba in sklep VIII Ips 307/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.06.2006prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavecTožnica je bila edina presežna delavka in je opravljala delo delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki ga je delodajalec ukinil. Njeno delo ni bilo primerljivo z deli drugih delavcev, zaradi česar toženi stranki ni bilo potrebno izvajati postopka primerjave med delavci in sprejeti programa razreševanja presežkov delavcev po 35. členu ZDR (1990). Ponudba drugega delovnega mesta delavcu (ki to ponudbo sicer odkloni) dalj časa pred začetkom postopka ugotovitve obstoja trajnega prenehanja potreb po delu tega delavca, ne more predstavljati izpolnitve delodajalčeve dolžnosti po 36.a členu ZDR (1990). Ukrepi, predvideni po tem členu, namreč glede na opredelitev zakona predpostavljajo najprej ugotovitev trajnega prenehanja potreb po delu delavca.
VSC Sodba Cpg 106/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek25.09.2019delovna nesreča - dokazna ocena - odgovornost delodajalca - opustitev izvajanja ukrepov varstva pri delu - regresna pravica ZZZS - višina odškodninskega zahtevka - odgovornost delavca - malomarnostSodišče prve stopnje je upoštevalo opustitvi toženke, in sicer, da ni namestila (oziroma ni zagotovila, da bi to storil izvajalec popravila) fiksne ograde in opozorilnih tabel ter znakov. To je pravilno upoštevalo v smeri, da bi s tem toženka še dodatno zmanjšala možnost hoje po nevarni poti in odvračala tveganje. Prav tako je upoštevalo, da je toženka zagotovila druge (daljše) varne poti, da je bil okrog kinete v popravilu varnostni trak in, kar je bistveno, da se je poškodovani delavec, ki je bil vodja obrata, zavedal nespametnega (malomarnega) ravnanja (nevarnosti prehoda preko kinete v popravilu). Zaradi slednje ugotovitve so pravzaprav vsi preostali tožničini pritožbeni očitki (pomanjkljiv notranji nadzor, pri čemer je šlo za vodilnega delavca, ki je bi sam zadolžen za nadzor nad podrejenimi delavci; da se je „lahko“ hodilo po tej poti; da delavec ni bil praktično usposobljen; da bi morali biti delavci...
Sodba VIII Ips 25/95Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.11.1995delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogovDelavce, katerih delo naj bi postalo trajno nepotrebno, je treba tako ob upoštevanju določb 36.b člena novele zakona o delovnih razmerjih, kot tudi določb splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 31/90), enako pa tudi iz nje izhajajočih kolektivnih pogodb panog, primerjati z drugimi delavci, da bi tako lahko po prej določenih izločilnih kriterijih prišli do tistih delavcev, ki bodo na koncu dejansko določeni kot trajni presežki. Določbe tretjega odstavka 5. člena ZDR, ki temeljijo na konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju, jasno določajo, da sindikalnega poverjenika (zaupnika) v času trajanja njegove funkcije zaradi sindikalne dejavnosti brez soglasja sindikata ni mogoče uvrstiti med presežke delavcev.
Sodba VIII Ips 152/99Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.02.2000odpravnina - prenehanje delovnega razmerja - prisilna poravnava - delovno razmerje pri delodajalcuZ določili 2. odst. 8. člena ZPPSL (1993) je bilo določeno, da imajo delavci, katerim preneha delovno razmerje na podlagi potrjene prisilne poravnave ali sklepa o začetku stečajnega postopka, poleg pravic po ZPPSL tudi pravice, določene za primer insolventnosti s posebnim zakonom. S tem je bila dana možnost, da bi se pravice, ki sicer po splošni pravni ureditvi pripadajo presežnim delavcem, eventualno uredile v drugačnem obsegu za delavce, ki izgubijo zaposlitev zaradi insolventnosti delodajalca. S sprejetjem Zakona o jamstvenem skladu v letu 1997 (ZJSRS) ni prišlo do izpolnitve zahteve iz 2. odstavka 8. člena ZPPSL, saj je ta zakon ob sprejetju leta 1997 določil le način uveljavljanja že priznanih delovnopravnih pravic zaposlenih (1. člen ZJSRS). Za priznanje pravice do odpravnine delavcem, ki so do uveljavitve novele ZJS 1999 izgubili zaposlitev v insolventnih organizacijah tako ni neposredne pravne podlage, zato je...
VDS sodba Pdp 597/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.01.1997trajni presežek - odpravnina - razporeditev k drugemu delodajalcuTožena stranka se je s sporazumom o razporeditvi delavcev, po katerem so delavci, ki so bili določeni za trajno presežne delavce v drugi družbi in so jim bili izdani sklepi o prenehanju delovnega razmerja, zavezala, da bo te delavce prevzela za čas 6 mesecev, obenem pa, da bo z njihovim prevzemom prevzela tudi vse pravice iz delovnega razmerja in tudi posledice, ki izhajajo iz sklepov o določitvi trajno presežnih delavcev in prenehanju delovnega razmerja. Ti sklepi (ki jih je izdala druga družba) sicer ne določajo odpravnine, vendar ne glede na to pravica do odpravnine trajno presežnemu delavcu izhaja že iz 36.f člena Zakona o delovnih razmerjih in predstavlja tudi eno od "posledic, ki izhajajo iz sklepa o ugotovitvi trajnega tehnološkega presežka," kot se glasi določba 3. člena Sporazuma o razporeditvi, zaradi česar je zavezana k plačilu odpravnine tudi tožena stranka.Navodilo Ministrstva za delo, družino in...
VDS sodba Pdp 68/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.09.2002trajno presežni delavec - odpravnina - jubilejna nagradaVsi delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi prenehanja obratovalnice, so se zaposlili v podjetju A d.o.o., pri čemer niso imeli prekinitve delovnega razmerja, prav tako pa jim niso bili izdani posebni sklepi o prenehanju delovnega razmerja. Zato je podana delovnopravna kontinuiteta delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki in pri tožničinem prejšnjem delodajalcu, ki temelji na dejanskem prevzemu vseh delavcev obratovalnice k toženi stranki. Čeprav prevzem ni zadostil vsem formalnim pogojem, ki jih predpisuje 15. člen SKPGd, se šteje, kot da tožnica ni spremenila zaposlitve, kar pomeni, da ima pravico uveljavljati kontinuiteto delovne dobe med prejšnjim delodajalcem in toženo stranko in je kot trajno presežna delavka upravičena do odpravnine glede na skupno delovno dobo. 
VDS Sklep Pdp 745/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.01.2002trajno presežni delavec - delavec: Po določbi 1. odstavka 17. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPG-97 - Uradni list RS, št. 40/97), se pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo presežnih delavcev uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom. Zato mora delodajalec medsebojno primerjati vse delavce, ki delajo na takih delovnih mestih, za katere se zahtevajo enaki pogoji. Ker je tožena stranka ugotavljala trajno presežne delavce na nivoju posameznega delovnega mesta, sklicujoč se pri tem na specifiko dela, ob tem pa ima sistemizirana tudi druga delovna mesta, za katera se zahtevajo enaki pogoji, je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je bil postopek ugotavljanja trajno preežnih delavcev zakonito izveden. 
VDSS sodba Pdp 1275/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.02.2015redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - kriteriji za razreševanje presežnih delavcevTožnica je bila v ocenjevalnem obdobju do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v vsakem mesecu pretežno v bolniškem staležu. V tem času je izrabila tudi 30 dni letnega dopusta. Zato tožničina ocena delovne uspešnosti v spornem času ni verodostojna. V tej zvezi kriterij delovne uspešnosti iz 17. člena KP dejavnosti v primerjavi z ostalimi delavci na delovnem mestu strojno zgibanje I ni bil uporabljen pravilno. Tožena stranka namreč skladno z dokaznim bremenom ni predložila nobenih podatkov o tem, koliko časa je bila tožnica v ocenjevalnem obdobju odsotna z dela, niti ni predložila podatkov o njeni delovni uspešnosti iz časa pred tem obdobjem, zaradi česar ni bila deležna objektivnega in poštenega postopka ocenjevanja delovne uspešnosti. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
VSRS Sklep VIII Ips 282/2016Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.06.2017odpoved večjemu številu delavcev - zloraba - kvotaPostopek odpustov se ne začne šele, ko je znano število delavcev, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, ampak prej. Zaključek sodišča druge stopnje, da tožena stranka ni bila dolžna sprejeti programa razreševanja presežnih delavcev in izvesti postopka odpovedi večjemu številu delavcev že na podlagi predvidenih sprememb v poslovanju je preuranjen, saj je zmotno izpeljan iz razlage o datumu takratnega sprejema odločitve, katerim delavcem bo odpovedana pogodba o zaposlitvi. Za presojo, ali je bila tožena stranka dolžna ravnati po določbah zakona o odpovedi večjemu številu delavcev je pomembno, koliko delavcem je zaradi poslovnega razloga prenehala veljati pogodba o zaposlitvi, pri čemer štejejo tudi delavci, ki so pristali na podpis nove pogodbe o zaposlitvi zaradi reorganizacije (tožnica ponujene pogodbe ni sprejela).
VDS Sodba Pdp 1340/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.08.1999odpravnina trajno presežnega delavca - odpoved odpravnini - starejši delavecDelavec se lahko s podpisom soglasja k sklepu o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka, v katerem je navedena višina odpravnine, veljavno odpove pravici do višje odpravnine po 36.f členu ZDR (za trajno presežne delavce) in se sporazume za odpravnino v višini, kakršna bi mu šla v primeru upokojitve, pod pogojem, da bo zaradi prehodne določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju upokojen po ugodnejših predpisih. Če ni napak volje, je taka izjava veljavna, zato delavcu ne pripada razlika v odpravnini. 

Izberi vse|Izvozi izbrane