Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTY=
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDS sodba in sklep Pdp 1422/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.11.2000nezakonitost sklepa o izbiri kandidata - ustavna pravica do svobode dela - obvezna sklenitev delovnega razmerjaČe sodišče ugotovi, da je bila izbira dveh kandidatov (od dvanajstih) nezakonita, ker nista izpolnjevala v objavi zahtevanih pogojev, razveljavi sklep tožene stranke o izbiri le glede teh dveh kandidatov. V primeru nezakonite izbire kandidatov, lahko sodišče le razveljavi opravljeno izbiro, ne more pa zavezati delodajalca, da z neizbranim delavcem sklene delovno razmerje, razen če gre za zaščitene kategorije delavcev (nezaposlena invalidna oseba, trajno presežni delavec, ki ima prednostno pravico pri ponovni zaposlitvi in delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka). 
VDS sodba Pdp 465/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.04.1999odpravnina - prenehanje delovnega razmerja zaradi prisilne poravnaveDelavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi takšne metode finančne reorganizacije v postopku prisilne poravnave, nimajo pravice do enake odpravnine kot tisti delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov po ZDR, ker ZPPSL ne predvideva odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja v postopku prisilne poravnave. 
Sodba VIII Ips 160/99Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek01.02.2000prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - kriteriji za določitev presežnih delavcev - delovno razmerje pri delodajalcuDelavci iste kategorije so delavci, katere je mogoče zaradi nujnih potreb delovnega procesa razporediti na delovna mesta, na katerih delo ni več potrebno. Praviloma gre za vse delavce v organizaciji, ki jih je mogoče na ta način razporejati, avtonomni pravni vir pa lahko določi, da kot kategorija štejejo le delavci v določeni delovni enoti ali delu delovnega procesa, katere je mogoče razporediti na prej omenjeni podlagi. Krog pripadnikov kategorije delavcev, med katerimi je obvezno opraviti izbiro, ne more biti omejen z upravljalsko odločitvijo, kakršna je ukinitev posameznega delovnega mesta, saj bi dopuščanje takšne razlage "kategorije" izničilo namen zakonskega pravila o "kategoriji" zaposlenih kot o skupini zaposlenih, znotraj katere je treba izbrati presežne delavce.
VDS sodba Pdp 1668/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.11.2002prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - kriteriji za določitev presežnih delavcev1. Tožničina sodelavka je bila nepravilno opredeljena kot samohranilka z otrokom v starosti do dveh let in bi morala biti tožnica z njo primerjana. Tožena stranka tega ni upoštevala in obeh delavk ni točkovala glede na kriterije, določene s Podjetniško kolektivno pogodbo, temveč je točkovala le delovno uspešnost tožnice in ostalih primerjalnih delavcev, zato je tožnici nezakonito prenehalo delovno razmerje kot trajno presežni delavki. 2. 17. člen SKPGd je v 10. odstavku določil uporabo izključevalne metode kriterijev za določanje presežnih delavcev, razen če ni kolektivna pogodba dejavnosti ali podjetniška kolektivna pogodba določala možnost uporabe kumulativne metode. Ker je bila tako s Kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma (Ur. l. RS št. 83/97, 35/98), kot tudi s Podjetniško kolektivno pogodbo tožene stranke določena kumulativna uporaba kriterijev za ugotavljanje trajnih presežkov, bi morala...
VDS Sklep Pdp 77/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.01.2000prenehanje delovnega razmerja - nesodelovanje sindikata pri sprejemu programa trajno presežnih delavcev1. Nesodelovanje sindikata pri sprejemanju programa trajno presežnih delavcev pomeni relativno kršitev pravil postopka. 2. Delodajalec je dolžan omogočiti sodelovanje sindikata le, če je le-ta pri njem organiziran, sindikata dejavnosti pa le, če delavci tako zahtevajo. 
Sklep I R 128/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.11.2005določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču delegacija pristojnosti - vsakodnevni delovni stiki med sodnico in stranko v postopkuPo presoji vrhovnega sodišča bi utegnila okoliščina o vsakodnevnih delovnih stikih predsednice sodišča in tajnice njenega urada utemeljevati drug procesni institut, ne utemeljuje pa ta okoliščina prenosa pristojnosti. Tudi vsakodnevni stiki sodnikov z delavci na sodišču sami po sebi ne pomenijo razloga iz navedene zakonske določbe.
VDS Sklep in sodba Pdp 1524/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.02.2000razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja - vrnitev odpravnine - zamudne obresti nepoštenega pridobitelja1. Če zaradi razveljavitve odločb delodajalca o prenehanju delovnega razmerja odpade temelj, na podlagi katerega je delodajalec delavki izplačal odpravnino kot trajno presežni delavki, je delavka dolžna to odpravnino vrniti delodajalcu.Zamudne obresti je v primeru neupravičene pridobitve dolžan plačati le nepošteni pridobitelj (214. čl. ZOR). Delavka je postala nepošteni pridobitelj z dnem, ko ji je bila vročena odločba pritožbenega sodišča, s katero je bila pravnomočno razveljavljena odločba o prenehanju delovnega razmerja.2. Za zakonitost odločitve delodajalca o znižanju plače delavcem v poslovni enoti za 20 % po 2. odst. 16. čl.Kolektivne pogodbe za gostinstvo in turizem - Uradni list RS, št. 2/91, mora biti v sklepu o znižanju osnovnega osebnega dohodka opredeljen rok trajanja za izplačilo nižjih osebnih dohodkov, po tem roku pa mora poslovodni organ ponovno preveriti izpolnjevanje pogojev za izplačevanje znižanih osebnih dohodkov,...
VDSS sodba Pdp 151/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.03.2011odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – sporazum o prenehanju delovnega razmerjaPri presoji, ali je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev, se ne upoštevajo delavci, katerim je delovno razmerje prenehalo na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi, v kolikor so bili razlogi za prenehanje delovnega razmerja na njihovi strani.
Sklep VIII Ips 14/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.04.1997delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogovV primeru, ko so delavci ocenjeni po vseh kriterijih za določitev trajnih presežkov, sodišče napačno uporabi materialno pravo, če razveljavi sklepe o prenehanju delovnega razmerja, ker da je nezakonito upoštevana kumulativna ocena, ne da bi samo ugotovilo za vsakega delavca - tožnika posebej, če mu ne bi bil presežek tudi v primeru upoštevanja samo delovne uspešnosti.
Sodba VIII Ips 145/2000Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.02.2001prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcevKriterij delovne uspešnosti je bil po določbah splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo temeljni kriterij za ohranitev delovnega razmerja, pri čemer je 1. odstavek 13. člena SPKG določal, da se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno razporejati (delavci, ki jih je možno razporejati v skladu z določbo drugega odstavka 17. člena ZTPDR) in ker tožena stranka ni dokazala, da je ravnala v skladu s citiranimi določbami, je pravilen zaključek v izpodbijani sodbi, da postopek določanja trajno presežnih delavcev ni bil zakonit.
Sodba VIII Ips 97/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.02.2002delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev - načelo enakostiČeprav je res, da KPND ne vsebuje določb, ki jih vsebuje splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, da se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno razporejati, to ne pomeni, da se za negospodarske dejavnosti tako načelo ne uporablja. Načelo enakosti je ustavno načelo in je zato treba pri iskanju in določanju trajno presežnih delavcev, kjer je posledica za posameznega delavca izredno huda, postopek voditi tako, da se vsi, pri istem delodajalcu zaposleni delavci obravnavajo enako in imajo enake možnosti obdržati zaposlitev. Na take odločitve (določitev trajno presežnih delavcev) financerji ali ustanovitelji ne morejo in ne smejo imeti vpliva.
Sodba VIII Ips 73/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.01.2002delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - postopek ugotavljanja presežnih delavcevPostopek izbire presežnih delavcev ni zakonit, če pri izbiri niso upoštevani vsi primerljivi delavci, če ocena delovne uspešnosti ni bila sprejeta v skladu s splošnim aktom tako, da bi bila zagotovljena njena objektivnost in če delodajalec ne dokaže, da je bilo prenehanje delovnega razmerja edini možni ukrep za razrešitev trajnega presežka delavcev.
VDSS sklep Pdp 1200/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.07.2003prenehanje delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti - zadržanje učinkovanja odločbe o prenehanju delovnega razmerja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - nedenarna terjatev - ZDR 2002Nesprejemljivo je stališče, da bi bila začasna odredba, s katero se zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, lahko izdana le v primeru predhodno zadržanega učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi (torej že pri delodajalcu), kot to določa 85. čl. ZDR/2002. Če bi takšno vsebine začasne odredbe omejili le na primere iz 85. člena ZDR/2002, bi ostali nezaščiteni delavci, ki niso člani sindikata, pa tudi delavci v situacijah, ko delodajalec niti ne spoštuje predvidenega postopka pred odpovedjo, v skladu z 83. in 84. čl. ZDR/2002
Sodba VIII Ips 219/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.01.2012odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev – primerljivi delavciGlede na dejansko ugotovitev, da so v F. Č. ostali zaposleni delavci, ki so v primerjavi s tožnikom dosegli nižje število točk tako pri uspešnosti kot pri kumulativnem številu točk po vseh treh kriterijih, revident ni uspel dokazati utemeljenosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.Revident niti v pisnem Programu niti v tem delovnem sporu do konca postopka na prvi stopnji ni zatrjeval, da bi kot trajno presežne delavce v zadevnem obratu predvidel le delavce na delovnem mestu, na katerem je delal tožnik, prav primerjavo med vsemi delavci pa je izpostavila vodja kadrovske službe revidenta.
VDS sodba Pdp 1818/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.04.2001presežni delavecZmotno so uporabljeni kriteriji za opredelitev trajno presežnih delavcev, če na podlagi izločitvenega kriterija strokovne izobrazbe ni bil izločen noben delavec, čeprav bi morali biti izločeni delavci z nižjo izobrazbo od tožnice (ki ima V. stopnjo strokovne izobrazbe, ki se zahteva za njeno delovno mesto). Ker je bil nepravilno uporabljen navedeni kriterij, ni bilo pravne podlage za uporabo nadaljnih izločilnih kriterijev, zato je bila tožnica nezakonito opredeljena za trajno presežno delavko. 
VDS sodba Pdp 462/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.06.2004odpravnina - trajno presežni delavec - odpoved pravici do odpravnineTožena stranka se neutemeljeno sklicuje na sporazum (o uskladitvi medsebojnih razmerij glede pravic delavcev), katerega sklenitelj je bil tudi sindikat in iz katerega izhaja, da se delavci odpovedujejo pravici zahtevati razliko med odpravnino po sporazumu in odpravnino, ki jo določa zakon. Delavec ni pooblastil sindikata, da bi se v njegovem imenu odpovedal razliki v odpravnini, niti se delavec tej pravici ni odpovedal sam, zato je do razlike v odpravnini upravičen v skladu z določbo 2. odst. 36f. čl. ZDR. 
Sodba VIII Ips 19/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.09.2005prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - odsotnost z dela zaradi bolezniDoločba KP dejavnosti, da med trajne presežke ne morejo biti uvrščeni delavci v času, ko so odsotni z dela zaradi bolezni, ni nezakonita in le razširja zakonsko zaščito pred prenehanjem delovnega razmerja zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni tudi na uvrščanje med presežne delavce in s tem preprečuje, da bi bila odsotnost z dela zaradi bolezni vsaj v neformalnem smislu uporabljena kot kriterij za ugotavljanje nepotrebnih delavcev.
VDS sklep Pdp 811/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.10.2003prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - ukinitev delovnega mesta - prerazporeditev - razporeditev delavca na delo v drug krajČeprav je tožena stranka ukinila delovno mesto skladiščnika, na katerega je bil razporejen tožnik, to ne pomeni, da tožena stranka ni bila dolžna ugotavljati presežnih delavcev med delavci iste kategorije, to je med vsemi delavci, ki jih je mogoče razporediti na delovno mesto, za katero se ugotovi, da delo na njem ni več potrebno. Presežne delavce je možno ugotavljati tudi na ravni organizacijske enote, upoštevajoč konkretne okoliščine, take konkretne okoliščine pa so lahko tudi omejitve pri razporejanju delavcev iz kraja v kraj glede na določbo 1. odstavka 18. člena panožne pogodbe, da se lahko delavce razporedi iz kraja v kraj brez njihove privolitve, če mu je zagotovljen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ali s službenim vozilom, pri čemer lahko traja pot na delo in z dela največ dve uri dnevno oziroma tri ure, če je to ekonomsko utemeljeno. 
VDSS sodba Pdp 213/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.10.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcevV obravnavanem primeru je dokazan utemeljen poslovni – organizacijski oziroma ekonomski razlog iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Reorganizacija tožene stranke je bila posledica rezultatov poslovanja tožene stranke, v okviru reorganizacije pa je bila izvedena odprodaja proizvodnje plastičnih tub, zaradi česar se je zmanjšala potreba po delu večjega števila delavcev, med katerimi je bil tudi tožnik, ki je opravljal delo skrbnika linije pri proizvodnji plastičnih tub, to je na programu, ki ga je tožena stranka ukinila oziroma linijo proizvodnje plastičnih tub odprodala. Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je ugotovila, da so postali presežni vsi skrbniki linij, ki so delali na ukinjenem programu, torej tudi tožnik, saj uporaba kriterijev za izbiro presežnega delavca na delovnem mestu skrbnik linij med skrbniki linij na ukinjenem programu in še delujočih programih, ki opravljajo različno delo in med seboj niso zamenljivi, ne pride...
VDS sklep Pdp 98/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.09.2002prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - delovna uspešnostDelovna uspešnost se lahko ugotavlja tudi v različnih delovnih enotah in v različnih časovnih obdobjih, če so delovna mesta, na katerih delajo delavci, podobna ali vsaj primerljiva, ocenjevalni kriteriji pa enaki. Tako je delo posameznega delavca primerljivo, saj je odvisno od njegove prizadevnosti glede na uspešnost delovne enote, v kateri dela. Zato lahko trajno nepotrebno postane tudi delo delavca, ki ima zelo dobro oceno delovne uspešnosti, če je njegova ocena slabša v primerjavi z oceno delovne uspešnosti drugih primerjalnih delavcev. 

Izberi vse|Izvozi izbrane