Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 366cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTU=
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 126/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.02.2002stečajni postopek - prenehanje delovnega razmerja - ugotovitev obstoja prijavljenih terjatev v stečaju - odpravnina zaradi prenehanja delovnega razmerjaDoločba prvega odstavka 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Jamstvenem skladu RS (ZJSRS-C) uzakonja obveznost insolventnega delodajalca, da delavcem, ki jim delovno razmerje preneha zaradi stečaja ali prisilne poravnave, izplača enako odpravnino, kot jo imajo presežni delavci po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR).
VDS sodba Pdp 1135/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.03.2005prenehanje delovnega razmerja - odpoved delavca - odpravninaTožnik je po predhodni odločbi inšpektorja za delo odpovedal delovno razmerje pri toženi stranki, saj mu ta več kot 3 mesece ni izplačevala plače. V takih primerih je skladno z 19. členom ZZZPB upravičen do odpravnine pod enakimi pogoji, kot trajno presežni delavci
VDSS sodba Pdp 386/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.08.2012redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro - delovna uspešnostRedna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita. Tožena stranka je dokazala tako obstoj utemeljenega razloga (upad del v gradbeni panogi) kot dejstvo, da so bili tožniki kot presežni delavci izbrani na podlagi (pravilno dodeljenih) nižjih ocen delovne uspešnosti.
VDS sodba in sklep Pdp 1419/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.02.2006odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcevKer so delavci kljub temu, da so jim bile pogodbe o zaposlitvi odpovedane, še naprej opravljali svoje delo na istih delovnih mestih v drugi družbi, ki je opravljala delo za prvega delodajalca, ni dokazan ekonomski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker so pri toženi stranki vsi delavci postali presežni delavci (razen tistih, ki po ZDR uživajo posebno varstvo pred odpovedjo), tožena stranka ni bila dolžna uporabiti kriterijev za določitev presežnih delavcev, saj se ti uporabljajo takrat, ko je potrebno določiti, kateri delavci bodo ohranili zaposlitev in kateri ne. 
VDSS sodba Pdp 665/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.07.2013odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – program razreševanja presežnih delavcev – obveznost obveščanja in posvetovanja s sindikati – kriteriji za določitev presežnih delavcev – kolektivna pogodbaKriteriji za določitev presežnih delavcev so v 100. členu ZDR le primeroma našteti. Določba 100. člena ZDR predstavlja zgolj usmeritev za dogovarjanje o izbiri upoštevnih kriterijev za določitev presežnih delavcev in njihovo vrednotenje oziroma za morebitno ureditev v kolektivnih pogodbah. Če panožna kolektivna pogodba ne določa kriterijev, po katerih se določajo presežni delavci, je oblikovanje kriterijev za izbiro presežnih delavcev ob izpolnjenih pogojih iz 97. člena ZDR v pristojnosti delodajalca.
Sodba VIII Ips 77/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.01.2002delovno razmerje pri delodajalcih - postopek prisilne poravnave - načrt finančne reorganizacije - prenehanje delovnega razmerja - pravica do odpravninePravni predpisi so v svojem bistvu socialne zapovedi, ki terjajo določeno vedenje in ravnanje subjektov samo za vnaprej. Zato velja zanje načelo, da se smejo uporabljati samo za takšna družbena razmerja in za takšna dejanja, ki so nastala po njihovi objavi ali po tistem trenutku, s katerim je bil pravno določen začetek njihovega uporabljanja. Ker niti osnovni zakon niti novela zakona o jamstvenem skladu nista uredila pravic delavcev iz 4. odstavka 51. člena ZPPSL kot jih imajo trajno presežni delavci po ZDR, niti nista določila obsega njihovih pravic za čas pred sprejetjem ZJSRS, tudi sodišče nima pooblastila, da bi zapolnilo nastalo pravno praznino z ustvarjanjem pravic, ki jih zakonodajalec ni določil.
Sodba VIII Ips 53/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.01.2004prenehanje delovnega razmerja - ugotavljanje delovne uspešnosti - določanje presežnih delavcevTožena stranka je imela izdelan sistem ugotavljanja delovne uspešnosti oziroma rezultatov dela na delovnih mestih, na katerih so se ugotavljali presežni delavci in sicer normo - kar nenazadnje jasno izhaja iz mesečnih plačilnih list tožnice. Doseganje, preseganje ali ne doseganje norme je na podlagi 17. člena Pravilnika o osebnih dohodkih in drugih osebnih prejemkih, vplivalo na povečanje ali zmanjšanje plače delavca glede na pričakovano delovno uspešnost delavca. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela za čas upoštevanih osemnajstih mesecev. Sodišči sta zato utemeljeno izhajali iz predpostavke, da je tožena stranka uporabila iste rezultate dela: pri upoštevanju višine plače iz naslova delovne uspešnosti po merilih...
Sodba VIII Ips 56/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.01.2004prenehanje delovnega razmerja - ugotavljanje delovne uspešnosti - določanje presežnih delavcevTožena stranka je imela izdelan sistem ugotavljanja delovne uspešnosti oziroma rezultatov dela na delovnih mestih, na katerih so se ugotavljali presežni delavci in sicer normo - kar nenazadnje jasno izhaja iz mesečnih plačilnih list tožnice. Doseganje, preseganje ali ne doseganje norme je na podlagi 17. člena Pravilnika o osebnih dohodkih in drugih osebnih prejemkih, vplivalo na povečanje ali zmanjšanje plače delavca glede na pričakovano delovno uspešnost delavca. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela za čas upoštevanih osemnajstih mesecev. Sodišči sta zato utemeljeno izhajali iz predpostavke, da je tožena stranka uporabila iste rezultate dela: pri upoštevanju višine plače iz naslova delovne uspešnosti po merilih...
VDS Sklep Pdp 1778/94Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.04.1996odpravnina - prenehanje potreb po delavcih - sporazumPri presoji o zahtevku tožnika za izplačilo razlike med izplačano odpravnino po sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, kot trajno presežni delavec po 36. d čl. ZDR v katerem je določena tudi odpravnina in odpravnina, ki bi delavcu šla po določilih 36. f čl. ZDR, je potrebno ugotoviti, kakšna je bila volja delavca ob podpisu sporazuma o odpravnini. 
Sodba VIII Ips 182/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.10.2008upokojitev pod ugodnejšimi pogoji – azbestna proizvodnja - izpolnjevanje pogojev – prenehanje delovnega razmerjaDejansko prenehanje delovnega razmerja pri delodajalcu v smislu določb 8. člena ZPPPAI je bistveni pogoj za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Ni mogoče upoštevati zgolj izjav delodajalca o tožnici kot trajno presežni delavki, ki nasprotujejo dejanski ugotovitvi sodišča, da tožnici delovno razmerje sploh ni prenehalo in ji še traja z vsemi pravicami iz delovnega razmerja.
Sodba VIII Ips 192/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek01.12.1998delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - kriteriji za ugotavljanje nepotrebnih delavcevPri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno razporejati, ne pa delavci, ki imajo enako stopnjo strokovne izobrazbe.
VDS sodba Pdp 1034/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.03.2003odpravnina - trajno presežni delavec - drugo ustrezno deloTrajno presežni delavec je upravičen do odpravnine po 36f. členu ZDR, če mu delodajalec ne zagotovi druge ustrezne zaposlitve v smislu določbe 3. odst. 36f. člena. Bistveno za ustezno zaposlitev je, da je delavcu ponujeno delovno razmerje za nedoločen čas. Ponujena zaposlitev le za določen čas in sicer za čas odpovedenega roka 6 mesecev pri drugem delodajalcu, ni ustrezna zaposlitev, zato mora delodajalec delavcu izplačati odpravnino po 36f. členu ZDR. 
Sodba VIII Ips 177/2000Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.04.2001delovne razmerje pri delodajalcih - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - način in postopek ugotavljanja presežnih delavcevZakonska ureditev ugotavljanja presežkov zaradi nujnih operativnih razlogov ureja način in postopek tega ugotavljanja, pri čemer ta način in postopek veljata za delodajalce kot fizične osebe in za pravne osebe (33. člen Zakona o delovnih razmerjih). Po določilih 1. točke 13. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo se v isto kategorijo uvrstijo tisti delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, za katera je zahtevana enaka stopnja strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti. Ker tožena stranka ni ugotavljala presežnih delavcev na ravni organizacije, so njene odločitve, po katerih sta bili tožnici ugotovljeni kot presežni delavki, nezakonite. Zato za presojo njihove zakonitosti ni več pomembno, ali so bili kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev pravilno uporabljeni ali ne.
Sodba VIII Ips 271/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.03.1999delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - sklep o prenehanju delovnega razmerjaRevizijsko sodišče soglaša s pravnim stališčem sodišča prve stopnje, da je za prenehanje delovnega razmerja trajno presežnih delavcev nujen sklep oziroma odločitev o prenehaju delovnega razmerja. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) določa nekaj primerov, ko delavcu, katerega delo postane trajno nepotrebno, delovno razmerje ne preneha (na primer 36.a člen, 36.d člen). Zato ugotovitev, da je delavec z dnem 12.1.1995 določen kot trajno presežni delavec, še ne pomeni, da mu zaradi tega preneha delovno razmerje. To še toliko prej velja v obravnavanem primeru, saj se pri ugotavljanju presežnih delavcev prepletajo elementi in pravice, ki jih imajo delavci v primerih začasnega prenehanja potreb po delu delavca (čakanje na delo s pravico do nadomestila), do ugotovitve o trajnem prenehanju potreb po delu delavca in pravici do odpravnine....
VDSS sodba Pdp 643/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.12.2012redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – uporaba kriterijevTožena stranka je v postopku določanja presežnih delavcev pripravila seznam presežnih delavcev, tako da je v isto kategorijo uvrstila le delavce, ki so delali na določenem delovnem mestu in nato delavce točkovala po kriterijih, določenih v Programu, pri tem pa ni spoštovala določbe 3. točke Programa razreševanja presežnih delavcev in 85. člena podjetniške kolektivne pogodbe, da se v isto kategorijo uvrstijo delavci, ki delajo v posamezni obračunski oziroma organizacijski enoti na delovnih mestih, za katere se zahteva enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe. Tožnik je bil zato neutemeljeno opredeljen kot presežni delavec, zaposlitev pa sta obdržala primerljiva delavca, ki sta zbrala manjše število točk kot tožnik, zaradi česar je podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
VDSS sodba Pdp 661/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.12.1999prenehanje delovnega razmerja - nujni operativni razlogi - trajno presežni delavec - kontinuiteta delovnega razmerja - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaTudi če je bil prevzem delavcev izveden v času (leto 1992), ko še noben predpis ni določal, da se v takem primeru kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve, je delavec upravičen do odpravnine po 36. členu ZDR za celotno obdobje, za katerega je podana kontinuiteta delovnega razmerja, če je postal trajno presežni delavec po uveljavitvi SKPG-93.
Sodba VIII Ips 212/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.06.2004prenehanje delovnega razmerja - resni razlogi za prenehanje delovnega razmerja - kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcevSodišče je ugotovilo, da nobeden od kriterijev ni bil uporabljen pravilno. Kriterij strokovne izobrazbe je tožena stranka izvedla v nasprotju z določbami 22. in 25. člena pravilnika, ker ni pravilno upoštevala določb o strokovni izobrazbi, delovna uspešnost pa ni bila v skladu s predpisom o ugotavljanju delovne uspešnosti, saj ni bilo zagotovljeno načelo enakega obravnavanja. Oboje ima za posledico, da tožniku, ki je bil opredeljen kot trajno presežni delavec, šele po naslednjem kriteriju (delovne izkušnje), delovno razmerje ni prenehalo v skladu z veljavnimi predpisi.
VDS sodba Pdp 1329/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.01.2003prevzem delavca - plača - regres za letni dopust - odpravnina trajno presežnega delavcaKer je bil toženec zadnji tožnikov delodajalec in mu je izdal sklepe o prenehanju delovnega razmerja iz operativnih razlogov, mu je iz tega naslova in na podlagi določb zakona ter kolektivne pogodbe dolžan poravnati pripadajoče denarne obveznosti iz delovnega razmerja, to je zaostalo razliko plače, regres za letni dopust in odpravnino, do katere je upravičen kot trajno presežni delavec. Če se je toženec dogovoril, da določene obveznosti do prevzetih delavcev nosi tudi prejšnji tožnikov delodajalec, ki jih ni izpolnil, ima toženec zoper njega možnost podati regresni zahtevek, oz. morebitne razloge za ničnost ali izpodbojnost pogodb uveljavljati skladno z ZOR. 
VDS sodba Pdp 1059/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.12.2000odpravnina - trajno presežni delavec - kontinuiteta delovnega razmerjaKontinuiteta delovnega razmerja ni nujno vezana na formalno pravno nasledstvo družbe, ki je delavce prevzela. Upoštevati je treba tudi dejansko kontinuiteto delovnega razmerja, če je dokazano, da so delovni prostori tožene stranke isti kot tisti, v katerih so delavci delali še v času, ko so bili zaposleni pri drugem delodajalcu in je ista tudi dejavnost, vsi delavci pa so prešli k toženi stranki. 
VDS sodba in sklep Pdp 1422/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.11.2000nezakonitost sklepa o izbiri kandidata - ustavna pravica do svobode dela - obvezna sklenitev delovnega razmerjaČe sodišče ugotovi, da je bila izbira dveh kandidatov (od dvanajstih) nezakonita, ker nista izpolnjevala v objavi zahtevanih pogojev, razveljavi sklep tožene stranke o izbiri le glede teh dveh kandidatov. V primeru nezakonite izbire kandidatov, lahko sodišče le razveljavi opravljeno izbiro, ne more pa zavezati delodajalca, da z neizbranim delavcem sklene delovno razmerje, razen če gre za zaščitene kategorije delavcev (nezaposlena invalidna oseba, trajno presežni delavec, ki ima prednostno pravico pri ponovni zaposlitvi in delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka). 

Izberi vse|Izvozi izbrane