Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 358cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTQ=
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 133/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.10.2000prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji - posebne kategorije delavcev - delavka - nepreskrbljen otrokKriterij "nepreskrbljeni otrok" je treba razlagati v smislu 123. člena ZZZDR, ki določa, da so starši po polnoletnosti dolžni preživljati svoje otroke, v kolikor se redno šolajo. Ker je tožena stranka v postopku reševanja presežnih delavcev navedeni kriterij preširoko razlagala s tem, da je za nepreskrbljenega otroka štela tudi polnoletnega brezposelnega otroka, ki se ne šola, je bila tožeča stranka nezakonito opredeljena kot presežna delavka.
Sodba VIII Ips 7/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.10.2002delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - postopek ugotavljanja presežnih delavcevČe delodajalec ne izvede postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev in v zvezi s tem tudi ne sprejme programa razreševanja presežkov, sklep o prenehanju delovnega razmerja delavcu iz tega razloga nima pravne podlage in je zato nezakonit.
VDSS sodba Pdp 1165/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.03.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - prerazporeditev delavca - dejavnost vzgoje in izobraževanja - dislocirane enoteKer je tožena stranka svoje delavce - vzgojiteljice v vrtcu - medsebojno razporejala tudi po posameznih enotah na območju drugih občin in ne zgolj v mestni občini, bi morala tudi pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev upoštevati celotno območje, na katerega je delavke razporejala, na pa ugotavljati trajno presežne delavce le na ožjem območju posameznih občin.
Sodba VIII Ips 177/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.03.2007prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - prenehanje potrebe po delu delavca - prenos določenih dejavnosti ali poslov na zunanje izvajalcePoslovne potrebe in zahteve, poslovni rezultati, spremenjen način poslovanja in opravljanja dela ter temu ustrezno spremenjena organizacija dela oziroma delovnih mest so razlogi, zaradi katerih delodajalec lahko ugotovi prenehanje potreb po opravljanju dela delavcev.
VDSS sodba Pdp 296/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.06.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - finančna reorganizacija - odpravnina - zastaranje - začetek teka zastaralnega rokaV 13. odst. 13. člena SKPG/93 je določeno, da morajo biti odpravnine presežnim delavcem izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka. Po 361. členu ZOR oziroma po 336. členu OZ zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezni primer ni z zakonom predpisano kaj drugega, kar pomeni, da petletni splošni zastaralni rok začne teči prvi dan po dnevu prenehanja delovnega razmerja.
Sodba VIII Ips 133/99Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.11.1999delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - presežni delavci - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcevOdločitev delavskega sveta o prenehanju delovnega razmerja tožniku je upoštevati kot konkretni, individualni pravni akt, s katerim je bilo meritorno odločeno o njegovih pravicah in obveznostih. Pismenemu odpravku sklepa, ki ga je izdal direktor podjetja, je zato glede na ugotovljeno naravo odločitve delavskega sveta pripisati le procesne učinke.
Sodba VIII Ips 108/2000Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.02.2001prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcih - kriteriji za določitev presežnih delavcev - trajno presežni delavciObe revidentki sta bili, kar je razvidno iz ugotovljenega dejanskega stanja, z veljavnima odločbama razporejeni na delovno mesto administrator, njuna uspešnost pa je bila primerjana z enako razporejenimi delavkami. Edini kriterij, ki je bil ob določitvi delavcev, katerih delo je postalo trajno nepotrebno, upoštevan, je bil kriterij uspešnosti. Uspešnost je bila, sicer res za druge potrebe, pri toženi stranki ocenjevana dalj časa, izdelana so bila merila, ki so se uporabljala za vse delavce in vsi delavci so bili s svojo oceno uspešnosti seznanjeni mesečno ob izplačilu plače. Zato revizijsko sodišče nima pomislekov, da se tako ocenjevane uspešnosti ne bi smelo uporabiti tudi kot kriterij pri določanju delavcev, katerih delo je postalo trajno nepotrebno. pri tem je pomembna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta bili obe revidentki slabše ocenjeni od primerjane delavke in zato pravilno uvrščeni med presežne delavce.
VDSS sodba Pdp 547/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.01.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - odpravnina - poklicna rehabilitacija - suspenz pogodbe o zaposlitvi - mirovanje pravicV času trajanja poklicne rehabilitacije, izvedene na podlagi 80. in drugih členov ZPIZ, ne gre za prekinitev delovnega razmerja, ampak delavcu v tem času pravice mirujejo, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da čas poklicne rehabilitacije ne pomeni prekinitve zaposlitve. Kot podlago za izračun odpravnine po 36.f členu ZDR je zato pravilno štelo poleg obdobja zaposlitve pri pravnemu predniku toženke tudi obdobje poklicne rehabilitacije. Po novem zakonu gre v takem primeru za suspenz pogodbe po 51. členu ZDR/2002.
VDSS sodba Pdp 975/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.02.1999pasivna legitimacija - pravno nasledstvo - banke - UZITUL - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnostPodana je pasivna legitimacija KBM d.d., čeprav je po določbah Ustavnega zakona o dopolnitvah Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS (Ur. l. RS, št. 45/I/94) NOVA KBM d.d. prevzela poleg ostalih tudi vse obveznosti do zaposlovanja delavcev v prejšnji KBM d.d., saj je prvotožena KBM izdala tožniku izpodbijane sklepe o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov in je zato pasivno legitimirana v tem individualnem delovnem sporu poleg NOVE KBM d.d..
VDSS sodba Pdp 263/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.12.1996prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - višina nadomestila plače - plača med odpovednim rokom - kolektivna pogodbaGlede na načelo, da kolektivna pogodba lahko vselej določi širši obseg pravic od zakonsko zagotovljenega minimuma in je s panožno kolektivno pogodbo zagotovljena višina nadomestila plače neposredno iztožljiva, je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tožencu pravilno naložilo plačilo razlike med že izplačanim nadomestilom v višini zajamčenega nadomestila plače in pripadajočim v višini izhodiščnega osebnega dohodka za sporno obdobje za V. tarifni razred, povečanega za ustrezen odstotek ob upoštevanju tožničinega minulega dela.
Sklep VIII Ips 69/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.01.2002prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcih - kriteriji za določitev presežnih delavcev - sindikalni zaupnik - trajno presežni delavci - postopek ugotavljanja presežnih delavcev - program ugotavljanja presežnih delavcev - pristojnosti organa upravljanja v delniški družbiKateri organ delniške družbe je pristojen za odločitev o programu preseženih delavcev je odvisno od statusne določitve organov družbe in razmejitve pristojnosti med njimi. Kolikor kolektivna pogodba ali splošni akt ne določata drugače, se presežni delavci ugotavljajo na ravni celotne organizacije in se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki so razporejeni na delovna mesta, za katere je ugotovljeno trajno prenehanje potreb. Sindikalni zaupnik je ob soglasju sindikata lahko določen kot presežni delavec, ZDR ga določen čas varuje le pred prenehanjem delovnega razmerja iz tega razloga.
VDSS sodba Pdp 300/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.06.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnost - ocenjevanje delovne uspešnosti - trajanje ocenjevalnega obdobjaPri ugotavljanju trajno presežnih delavcev v nobenem predpisu ni določeno, koliko časa mora trajati ocenjevanje delavca. Tega tudi tožena stranka ni opredelila v svojih aktih. Tako je lahko delodajalec upošteval oceno tožnice le za en mesec. Čeprav gre za krajše časovno obdobje, to ne pomeni, da je ocena samo zaradi tega nepravilna. Ker je tožnici nadrejena delavka prepričljivo izpovedala, zakaj je bila tožnica slabše ocenjena, ni dokazano, da bi bila njena ocena posledica šikaniranja.
VDSS sklep Pdp 640/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.01.2001prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - začasni presežni delavci - nadomestilo plačeČeprav je bil delavec na začasnem čakanju, ko mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje zaradi neopravičenega izostanka pet delovnih dni, mu po ugotovljeni nezakonitosti odločb delodajalca pripada nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini, kot če bi delal, ne pa kot da bi bil na začasnem čakanju na delo.
Sodba VIII Ips 101/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek29.01.2002delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - prevzem delavcev na delo v drugo organizacijo - odpravninaČe se delodajalec v Sporazumu o prevzemu delavcev dogovorita, da se bo prevzetim delavcem upoštevalo neprekinjeno delovno razmerje, je treba pri določanju odpravnine trajno preseženim delavcem upoštevati tudi delovno dobo, dosežno pri prejšnjem delodajalcu.
VSRS sodba VIII Ips 292/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.02.2016odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved večjemu številu delavcev - presežni delavci - program razreševanja presežnih delavcev - ponudba zaposlitve pod spremenjenimi pogoji - vsebina odpovedi pogodbe o zaposlitviSodišče je upoštevalo določbo 2. alineje 101. člena ZDR-1, da mora delodajalec v programu razreševanja (večjega števila) presežnih delavcev preveriti možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjeni pogoji. Pri tem pa je ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da za tožnika takšne možnosti ni bilo. Ni bistveno, da tega v pisni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni izrecno navedla, saj to glede na določbo 87. člena ZDR-1 ni obvezna sestavina pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Bistveno je, da je tožena stranka pred sodiščem dokazala, da je možnost ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi tožniku preverjala in ugotovila, da take možnosti ni bilo. V postopku razreševanja večjega števila presežnih delavcev ZDR-1 v 101. in 102. členu delodajalcu nalaga sprejem in uporabo kriterijev pri izbiri presežnih delavcev. Komu od presežnih delavcev, ki izpolnjujejo pogoje, bo delodajalec ponudil drugo zaposlitev pod spremenjenimi pogoji, je stvar njegove odločitve. Pri tem je vezan...
VDSS sklep Pdp 458/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.03.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - tožba - procesne predpostavkeTerjatev ni verjetno izkazana, ker iz navedb v tožbi in priloženih dokazov ne izhaja, da je tožnica zoper izpodbijani sklep o prenehanju delovnega razmerja ugovarjala pri delodajalcu in ni jasno, ali so podane procesne predpostavke za vložitev tožbe. Zadržanje veljavnosti in izvrševanja sklepa o prenehanju delovnega razmerja bi bilo možno le v primeru, če sklep še ne bi učinkoval oz. ga tožena stranka ne bi realizirala, sicer zadržanje ne pride v poštev, ampak bi bilo mogoče predlagati le vzpostavitev prejšnjega stanja (torej reintegracijo), ali plačevanje nadomestila plače za čas spora o prenehanju delovnega razmerja. V obeh primerih bi bilo potrebno oblikovati predlog za začasno odredbo v skladu z 44. čl. ZIZ, torej v njem navesti tudi sredstvo in predmet izvršbe.
Sodba VIII Ips 93/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek29.01.2002delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - varstvo pravic delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - sodelovanje sindikataDelodajalec je v postopku priprave in sprejema programa razreševanja presežkov delavcev dolžan zagotoviti sodelovanje sindikata tako, da mu omogoči dejansko posredovanje stališč, mnenj in predlogov. Če ima delavec v postopku za varstvo pravic pri delodajalcu pooblaščenca, je vabilo na sejo pritožbenega organa pravilno vročeno, če je vročeno le pooblaščencu. Ker odločanje o programu presežnih delavcev ne spada med odločitve, o katerih odločajo izključno družbeniki, lahko ta program v enoosebni družbi z enim ustanoviteljem, ki je tudi poslovodja družbe, sprejme tudi kot poslovodja.
Sodba VIII Ips 285/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek16.11.2009odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci, zaposleni za nedoločen čas - sočasno zaposlovanje delavcev preko agencij, ki zagotavljajo delo delavcev drugemu delodajalcuOdpoved pogodbe o zaposlitvi delavcem, zaposlenim za nedoločen čas, ob istočasnem zaposlovanju delavcev preko agencij za zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku za določen čas za enaka ali podobna dela, pomeni nedvomno zlorabo. Povečan obseg dela (na primer zaradi izjemnih večjih naročil) lahko pomeni potrebo po dodatnem zaposlovanju, ne pa tudi „nadomeščanja“ redno zaposlenih za nedoločen čas z delavci preko zaposlitvenih agencij.
VDSS sodba in sklep Pdp 143/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.09.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - postopek za določitev trajno presežnih delavcev - prenos pristojnosti - holding - višina neizplačane plače - reintegracija - omejitvena zakonodajaTožena stranka v pogodbi o medsebojnih razmerjih koncerna ni imela ustrezno urejenega izrečnega prenosa pristojnosti za sprejem programa razreševanja presežka delavcev na organe Holdinga, tega pa ni predvideval niti kasneje sprejet statut Holdinga, zato je program razreševanja sprejel nepristojni organ, saj bi ga moral sprejeti direktor d.o.o. (tožene stranke) in ne direktor Holdinga, ker je na podlagi 2. člena ZDR poslovodni organ pristojen za odločanje o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja v času od vpisa organizacije v sodni register do konstituiranja organov. V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja mora tožena stranka vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če delavcu delovno razmerje ne bi prenehalo. Pri tem je treba pri izplačilu plač upoštevati tudi omejitveno zakonodajo, ki je veljala v spornem obdobju, ker delavec ne more prejeti več, kot bi prejel, če bi v spornem obdobju delal pri toženi stranki.
Sklep VIII Ips 189/99Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.01.2000odpravnina - delovno razmerje pri delodajalcih - trajno presežni delavci - plače in drugi prejemki - zaposlitev delavca v drugi organizaciji, kjer postane njegovo delo trajno nepotrebnoČe je bila delavcu, katerega delo je postalo trajno nepotrebno, zagotovljena ustrezna zaposlitev v drugi organizaciji, se mu v primeru, da tudi v drugi organizaciji postane njegovo delo trajno nepotrebno, za izračun odpravnine ne seštevata časa zaposlitve pri obeh delodajalcih, saj je bila odpravnina pri prejšnjem delodajalcu, z zagotovitvijo ustrezne zaposlitve, že konzumirana.

Izberi vse|Izvozi izbrane