Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 366cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTQ=
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 93/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek29.01.2002delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - varstvo pravic delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - sodelovanje sindikataDelodajalec je v postopku priprave in sprejema programa razreševanja presežkov delavcev dolžan zagotoviti sodelovanje sindikata tako, da mu omogoči dejansko posredovanje stališč, mnenj in predlogov. Če ima delavec v postopku za varstvo pravic pri delodajalcu pooblaščenca, je vabilo na sejo pritožbenega organa pravilno vročeno, če je vročeno le pooblaščencu. Ker odločanje o programu presežnih delavcev ne spada med odločitve, o katerih odločajo izključno družbeniki, lahko ta program v enoosebni družbi z enim ustanoviteljem, ki je tudi poslovodja družbe, sprejme tudi kot poslovodja.
VDSS sklep Pdp 640/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.01.2001prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - začasni presežni delavci - nadomestilo plačeČeprav je bil delavec na začasnem čakanju, ko mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje zaradi neopravičenega izostanka pet delovnih dni, mu po ugotovljeni nezakonitosti odločb delodajalca pripada nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini, kot če bi delal, ne pa kot da bi bil na začasnem čakanju na delo.
VDSS sodba Pdp 975/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.02.1999pasivna legitimacija - pravno nasledstvo - banke - UZITUL - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnostPodana je pasivna legitimacija KBM d.d., čeprav je po določbah Ustavnega zakona o dopolnitvah Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS (Ur. l. RS, št. 45/I/94) NOVA KBM d.d. prevzela poleg ostalih tudi vse obveznosti do zaposlovanja delavcev v prejšnji KBM d.d., saj je prvotožena KBM izdala tožniku izpodbijane sklepe o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov in je zato pasivno legitimirana v tem individualnem delovnem sporu poleg NOVE KBM d.d..
VDSS sodba Pdp 263/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.12.1996prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - višina nadomestila plače - plača med odpovednim rokom - kolektivna pogodbaGlede na načelo, da kolektivna pogodba lahko vselej določi širši obseg pravic od zakonsko zagotovljenega minimuma in je s panožno kolektivno pogodbo zagotovljena višina nadomestila plače neposredno iztožljiva, je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tožencu pravilno naložilo plačilo razlike med že izplačanim nadomestilom v višini zajamčenega nadomestila plače in pripadajočim v višini izhodiščnega osebnega dohodka za sporno obdobje za V. tarifni razred, povečanega za ustrezen odstotek ob upoštevanju tožničinega minulega dela.
VDSS sodba Pdp 547/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.01.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - odpravnina - poklicna rehabilitacija - suspenz pogodbe o zaposlitvi - mirovanje pravicV času trajanja poklicne rehabilitacije, izvedene na podlagi 80. in drugih členov ZPIZ, ne gre za prekinitev delovnega razmerja, ampak delavcu v tem času pravice mirujejo, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da čas poklicne rehabilitacije ne pomeni prekinitve zaposlitve. Kot podlago za izračun odpravnine po 36.f členu ZDR je zato pravilno štelo poleg obdobja zaposlitve pri pravnemu predniku toženke tudi obdobje poklicne rehabilitacije. Po novem zakonu gre v takem primeru za suspenz pogodbe po 51. členu ZDR/2002.
VDSS Sodba Pdp 532/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.09.2018redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci - kriteriji razreševanja presežnih delavce - izbira presežnih delavcev - uporaba kriterijev - kolektivna pogodbaKljučno je, da je šlo pri toženi stranki dejansko za bistveno zmanjšan vpis v šolskem letu in zmanjšan obseg finančnih sredstev, kar je vplivalo na zmanjšano potrebo po učiteljih, zaradi česar je lahko tožena stranka izmed desetih delavcev, ki so bili zaposleni na delovnem mestu učitelj strokovno teoretičnih predmetov oziroma strokovnih modulov, zagotovila delo le še sedmim.
VDSS sklep Pdp 458/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.03.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - tožba - procesne predpostavkeTerjatev ni verjetno izkazana, ker iz navedb v tožbi in priloženih dokazov ne izhaja, da je tožnica zoper izpodbijani sklep o prenehanju delovnega razmerja ugovarjala pri delodajalcu in ni jasno, ali so podane procesne predpostavke za vložitev tožbe. Zadržanje veljavnosti in izvrševanja sklepa o prenehanju delovnega razmerja bi bilo možno le v primeru, če sklep še ne bi učinkoval oz. ga tožena stranka ne bi realizirala, sicer zadržanje ne pride v poštev, ampak bi bilo mogoče predlagati le vzpostavitev prejšnjega stanja (torej reintegracijo), ali plačevanje nadomestila plače za čas spora o prenehanju delovnega razmerja. V obeh primerih bi bilo potrebno oblikovati predlog za začasno odredbo v skladu z 44. čl. ZIZ, torej v njem navesti tudi sredstvo in predmet izvršbe.
VDSS sodba Pdp 300/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.06.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnost - ocenjevanje delovne uspešnosti - trajanje ocenjevalnega obdobjaPri ugotavljanju trajno presežnih delavcev v nobenem predpisu ni določeno, koliko časa mora trajati ocenjevanje delavca. Tega tudi tožena stranka ni opredelila v svojih aktih. Tako je lahko delodajalec upošteval oceno tožnice le za en mesec. Čeprav gre za krajše časovno obdobje, to ne pomeni, da je ocena samo zaradi tega nepravilna. Ker je tožnici nadrejena delavka prepričljivo izpovedala, zakaj je bila tožnica slabše ocenjena, ni dokazano, da bi bila njena ocena posledica šikaniranja.
VSRS sodba in sklep VIII Ips 14/2016Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.02.2016odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved večjemu številu delavcev - presežni delavci - program razreševanja presežnih delavcevZa opredelitev večjega števila presežnih delavcev v smislu določb 96. člena ZDR je bistvena ocena delodajalca, koliko delavcem bo prenehala potreba po delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi iz nastalega poslovnega razloga. Na to nakazuje tudi opredelitev ZDR, da delodajalec “ugotovi, da bo zaradi poslovnega razloga postalo nepotrebno delo“, kar pomeni, da je pomembna začetna ugotovitev delodajalca o številu nepotrebnih delavcev pod pogoji iz dotedanjih pogodb o zaposlitvi. Ukrepi za razreševanje tako ugotovljenega (večjega) števila presežnih delavcev pa so potem predmet programa razreševanja le-teh in posvetovanja s sindikatom ter sodelovanja z zavodom za zaposlovanje v smislu določb 97. do 101. člena ZDR.
Sklep VIII Ips 69/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.01.2002prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcih - kriteriji za določitev presežnih delavcev - sindikalni zaupnik - trajno presežni delavci - postopek ugotavljanja presežnih delavcev - program ugotavljanja presežnih delavcev - pristojnosti organa upravljanja v delniški družbiKateri organ delniške družbe je pristojen za odločitev o programu preseženih delavcev je odvisno od statusne določitve organov družbe in razmejitve pristojnosti med njimi. Kolikor kolektivna pogodba ali splošni akt ne določata drugače, se presežni delavci ugotavljajo na ravni celotne organizacije in se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki so razporejeni na delovna mesta, za katere je ugotovljeno trajno prenehanje potreb. Sindikalni zaupnik je ob soglasju sindikata lahko določen kot presežni delavec, ZDR ga določen čas varuje le pred prenehanjem delovnega razmerja iz tega razloga.
Sodba VIII Ips 285/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek16.11.2009odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci, zaposleni za nedoločen čas - sočasno zaposlovanje delavcev preko agencij, ki zagotavljajo delo delavcev drugemu delodajalcuOdpoved pogodbe o zaposlitvi delavcem, zaposlenim za nedoločen čas, ob istočasnem zaposlovanju delavcev preko agencij za zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku za določen čas za enaka ali podobna dela, pomeni nedvomno zlorabo. Povečan obseg dela (na primer zaradi izjemnih večjih naročil) lahko pomeni potrebo po dodatnem zaposlovanju, ne pa tudi „nadomeščanja“ redno zaposlenih za nedoločen čas z delavci preko zaposlitvenih agencij.
VSRS sodba VIII Ips 23/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.09.2015odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved večjemu številu delavcev - presežni delavci - kriteriji za določitev presežnih delavcev - program razreševanja presežnih delavcevZakon uporabo kriterijev določa v fazi odločanja o tem, kateri delavci se uvrstijo med presežne delavce, ne pa tudi v zvezi s tem, katerim od delavcem, ki jim je delodajalec sicer odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ponudi ali je dolžan ponuditi nove ustrezne zaposlitve v smislu ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev in s tem v zvezi preverjanjem možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjenimi pogoji. Če ima delodajalec na voljo kakšno delovno mesto, ki ga lahko ponudi kateremu od presežnih delavcev, je odločitev, komu bo delovno mesto ponudil, v njegovi prosti presoji in ga pri tem ne zavezujejo kriteriji. Paziti mora le na to, da odločitev ni diskriminatorna.Program razreševanja presežnih delavcev je formalni akt s predpisano vsebino. To pomeni, da mora delodajalec v programu navesti najmanj tiste podatke, ki jih zahteva zakon.
VSRS sodba VIII Ips 292/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.02.2016odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved večjemu številu delavcev - presežni delavci - program razreševanja presežnih delavcev - ponudba zaposlitve pod spremenjenimi pogoji - vsebina odpovedi pogodbe o zaposlitviSodišče je upoštevalo določbo 2. alineje 101. člena ZDR-1, da mora delodajalec v programu razreševanja (večjega števila) presežnih delavcev preveriti možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjeni pogoji. Pri tem pa je ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da za tožnika takšne možnosti ni bilo. Ni bistveno, da tega v pisni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni izrecno navedla, saj to glede na določbo 87. člena ZDR-1 ni obvezna sestavina pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Bistveno je, da je tožena stranka pred sodiščem dokazala, da je možnost ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi tožniku preverjala in ugotovila, da take možnosti ni bilo. V postopku razreševanja večjega števila presežnih delavcev ZDR-1 v 101. in 102. členu delodajalcu nalaga sprejem in uporabo kriterijev pri izbiri presežnih delavcev. Komu od presežnih delavcev, ki izpolnjujejo pogoje, bo...
Sodba VIII Ips 133/99Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.11.1999delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - presežni delavci - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcevOdločitev delavskega sveta o prenehanju delovnega razmerja tožniku je upoštevati kot konkretni, individualni pravni akt, s katerim je bilo meritorno odločeno o njegovih pravicah in obveznostih. Pismenemu odpravku sklepa, ki ga je izdal direktor podjetja, je zato glede na ugotovljeno naravo odločitve delavskega sveta pripisati le procesne učinke.
Sklep VIII Ips 189/99Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.01.2000odpravnina - delovno razmerje pri delodajalcih - trajno presežni delavci - plače in drugi prejemki - zaposlitev delavca v drugi organizaciji, kjer postane njegovo delo trajno nepotrebnoČe je bila delavcu, katerega delo je postalo trajno nepotrebno, zagotovljena ustrezna zaposlitev v drugi organizaciji, se mu v primeru, da tudi v drugi organizaciji postane njegovo delo trajno nepotrebno, za izračun odpravnine ne seštevata časa zaposlitve pri obeh delodajalcih, saj je bila odpravnina pri prejšnjem delodajalcu, z zagotovitvijo ustrezne zaposlitve, že konzumirana.
Sodba VIII Ips 33/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.01.2010prenehanje delovnega razmerja – trajno presežni delavci - razlika v plači – odpravnina – podjetniška kolektivna pogodba - pojem plače – denarna terjatev – uveljavljanje sodnega varstva - zastaranje – zakonske zamudne obresti – sprememba tožbe – nova dejstva in dokaziSodišče je dovolilo spremembo tožbe. V tem primeru ni mogoče upoštevati omejitev iz 286. člena ZPP, po katerem mora stranka že na prvem naroku navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, in predlagati dokaze, potrebne za ugotovitev njenih navedb, ter se izjaviti o navedbah nasprotne stranke. Sodišče mora omogočiti pravdnima strankama, tudi po končanem prvem naroku za glavno obravnavo, da navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze v zvezi s spremenjenim zahtevkom.Tožniki zahtevajo razliko med izplačano in pripadajočo odpravnino po kolektivni pogodbi, torej zahtevajo razliko v denarju. V takem primeru glede na določbo drugega odstavka 83. člena ZTPDR niso bili dolžni najprej uveljavljati varstva pri toženi stranki, temveč so imeli možnost neposrednega sodnega varstva. Pojem plače v delovnopravni zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, vedno pomeni bruto plačo.
VDSS sklep Pdp 1716/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.03.2002prenehanje delovnega razmerja - trajni presežni delavci - insolventnost delodajalca - odpravnina - stečajni postopke - prijava terjatve - stroški stečajnega postopka - sodne takse - plačilo sodne takse - taksa za tožbo - fikcija umika tožbeNa podlagi zadnje novele Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu RS iz leta 1999 (ZJSJS-C) pripada delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, pri katerem so bili zaposleni najmanj 3-mesece pred datumom prenehanja delovnega razmerja (tudi če to preneha zaradi stečaja), odpravnina v višini in pod pogoji, kot veljajo za delavce, katerim delovno razmerje preneha zaradi nujnih operativnih razlogov. Ker v primeru začetka stečaja pravica do odpravnine šele nastane, je potrebno odpravnino šteti kot strošek stečajnega postopka in je ni potrebno posebej prijaviti v stečajno maso. Stečajni upravitelj mora te terjatve izplačati že na podlagi samega zakona pred oblikovanjem stečajne mase, zato je v takšnem primeru možna tudi vložitev naknadne tožbe z dajatvenim zahtevkom.
VDSS sodba in sklep Pdp 143/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.09.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - postopek za določitev trajno presežnih delavcev - prenos pristojnosti - holding - višina neizplačane plače - reintegracija - omejitvena zakonodajaTožena stranka v pogodbi o medsebojnih razmerjih koncerna ni imela ustrezno urejenega izrečnega prenosa pristojnosti za sprejem programa razreševanja presežka delavcev na organe Holdinga, tega pa ni predvideval niti kasneje sprejet statut Holdinga, zato je program razreševanja sprejel nepristojni organ, saj bi ga moral sprejeti direktor d.o.o. (tožene stranke) in ne direktor Holdinga, ker je na podlagi 2. člena ZDR poslovodni organ pristojen za odločanje o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja v času od vpisa organizacije v sodni register do konstituiranja organov. V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja mora tožena stranka vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če delavcu delovno razmerje ne bi prenehalo. Pri tem je treba pri izplačilu plač upoštevati tudi omejitveno zakonodajo, ki je veljala v spornem obdobju, ker delavec ne more prejeti več, kot bi prejel, če bi v spornem obdobju delal pri toženi stranki.
VSRS sodba in sklep VIII Ips 26/2016Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.03.2016odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved večjemu številu delavcev - Direktiva 94/59/ES - presežni delavci - program razreševanja presežnih delavcev - večje število delavcev - sprememba pogodbe o zaposlitvi - razlog za spremembo pogodbe o zaposlitviV kvoti presežnih delavcev delavcev je treba upoštevati tudi delavce, ki jim je bila zaradi razreševanja njihovega zaposlitvenega statusa ponujena nova pogodba o zaposlitvi.
VDS sodba Pdp 1531/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.04.1999odpravnina - prenehanje delovnega razmerja zaradi stečajaDelavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka, nimajo zagotovljenih enakih pravic do odpravnine kot trajno presežni delavci po ZDR, pač pa le pravice v obsegu in pod pogoji, določenimi v Zakonu o jamstvenem skladu RS, ki jih Jamstveni sklad RS zagotavlja iz lastnih sredstev. 

Izberi vse|Izvozi izbrane