Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTM=
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 1160/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.04.1999prenehanje delovnega razmerja - trajni presežni delavci - invalidi - spremenjena delovna zmožnost - odločba ZPIZDelavcu mora biti priznana invalidnost po odločbi pristojnega zavoda pred dokončno opredelitvijo za presežnega delavca, zato ne zadostuje zgolj spremenjena delovna zmožnost za pridobitev lastnosti varovane osebe v smislu določbe 36d. člena ZDR.
VDSS sodba Pdp 489/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.02.2001prenehanje delovnega razmerja - trajni presežni delavci - merila - delovna uspešnost - zdravstveno stanje - starostPretrpljene bolezni, pa tudi starost, vplivajo na rezultate dela, vendar to ne pomeni, da ocene delovne uspešnosti delavcev, pri katerih se ti vplivi pojavljajo, ne bi smeli upoštevati pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev.
Sodba VIII Ips 219/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.05.2002prenehanje delovnega razmerja - delovni invalid - trajno presežni delavci - delovno razmerje pri delodajalcuZDR obravnava kot zaščiteno kategorijo delavce, ki so invalidi. Torej tiste, ki imajo v trenutku odločanja o presežnih delavcih tak status. Tisti, ki do trenutka dokončne odločitve nimajo priznane invalidnosti, preneha delovno razmerje kot presežnim delavcem pod enakimi pogoji kot vsem drugim. Pri tem ni pomembno, od kdaj so takim delavcem priznane pravice iz naslova zavarovanja za primer invalidnosti.
VDSS sklep Pdp 1970/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.02.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - insolventnost delodajalca - začetek stečajnega postopka - odpravninaDelavcu, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka na podlagi 106. člena ZPPSL po uveljavitvi novele ZJSRS (Uradni list RS, št. 53/99, tj. po 3.7.1999), pripada odpravnina kot trajno presežnemu delavcu po 3. odst. 36.f. člena ZDR.
VDSS sklep Pdp 1153/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.04.1999trajno presežni delavci - prevzem delavcev - kontinuiteta delovnega razmerja - odpravnina - dolžina delovne dobeV primeru, da je bil delavec prevzet k delodajalcu, pri katerem mu je prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu, od drugega delodajalca, je podana kontinuiteta delovnega razmerja, zato je potrebno upoštevati pri odmeri odpravnine delovno dobo, doseženo pri obeh delodajalcih , tudi za obdobje pred uveljavitvijo SKPG iz leta 1993, ki le formalno uveljavlja že uveljavljeno sodno prakso.
VDSS sodba Pdp 906/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.01.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - odpravnina - osnova za izračun odpravnine - neto plačaNeto plača kot osnova za izračun odpravnine po 36. f členu ZDR je plača, ki ostane zaposlenim po odtegnitvi obveznih dajatev za socialno varnost in akontacije dohodnine. Tako izračunana plača je osnova za odmero odpravnine po 36.f členu ZDR.
VDSS sodba Pdp 507/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.02.2000prenehanje delovnega razmerja - trajni presežni delavci - merila - delovna uspešnost - sistematizacija delovnih mestTožnica je bila nezakonito opredeljena kot presežna delavka, ker delodajalec (občina) ni v skladu z 31. čl. Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 18/91) ugotavljal delovne uspešnosti kot temeljnega kriterija v postopku ugotavljanja presežnih delavcev, temveč je z novo sistemizacijo za dosedanje delovno mesto tožnice določil višjo stopnjo izobrazbe, katere tožnica ni imela in je bila iz tega razloga uvrščena med presežne delavce.
VDSS sodba Pdp 597/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.03.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - odpravnina - višina odpravnine - neto plačaOsnovo za izračun odpravnine predstavlja po 3. odst. 36f. člena ZDR delavčeva povprečna neto plača v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. To izhaja iz zavrnitve predloga Državnega zbora RS za sprejem obvezne razlage citirane določbe ZDR (Poročevalec DZ, št. 13/96), saj je Državni zbor pristal, da se pojem plače iz 3. odst. 36f. člena ZDR v praksi še naprej uporablja v smislu neto plače.
VDSS sodba Pdp 1120/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.10.2000plače in drugi prejemki - prenehanje delovnega razmerja - presežni delavci - odpravnina - regres za letni dopustOdpravnina po 3. odst. 36.f člena ZDR zapade v plačilo ob prenehanju delovnega razmerja (44. člen SKPG-93), zato je tožena stranka dolžna od tega dne dalje delavcu izplačati zakonite zamudne obresti. Delavcu, kateremu preneha delovno razmerje kot trajnemu višku, pripada regres za letni dopust, ki se po SKPG-93 izplača najkasneje do konca meseca julija. Delavec pridobi pravico do izrabe letnega dopusta, s tem pa tudi do regresa za letni dopust, ko mu preteče čas nepretrganega dela, ki ne sme biti krajši od 6 mesecev po 57. čl. ZDR, zato ni bistveno, da mu je delovno razmerje prenehalo v mesecu maju in ni trajalo do konca koledarskega leta, če je bil pred tem nepretrgoma zaposlen 6 mesecev.
Sodba VIII Ips 65/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.09.2008agencija RS za plačilni promet – prenehanje poslovanja - trajno presežni delavci - razporeditevTožnik je bil ves čas razporejen na delovno mesto „vodja računa III“, tudi v času, ko je opravljal delo tajnika Urada UJP R.. Ker istočasno ni mogel imeti dveh razporeditev in ker delu na Uradu UJP R. ni ugovarjal in je očitno brez ustrezne odločbe sprejel pooblastilo za to delo, ne more uveljavljati, da je bil razporejen v Urad UJP R. Po določbi četrtega odstavka 84. člena ZPlaP je Agencija RS za plačilni promet s 1.1.2003 prenehala obstajati. Ker je bilo v programu reševanja presežnih delavcev z dne 9.12.2002 ugotovljeno trajno prenehanje potreb po delu vseh delavcev, je tožena stranka v skladu z zakonskimi določbami (85. člen ZPlaP) in določbami pravilnika z dne 9.12.2002 pravilno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja z vsemi pravicami, ki gredo delavcem v primeru prenehanja delovnega razmerja na podlagi stečaja ali prisilne poravnave.
VDSS sodba Pdp 133/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.10.2000prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji - posebne kategorije delavcev - delavka - nepreskrbljen otrokKriterij "nepreskrbljeni otrok" je treba razlagati v smislu 123. člena ZZZDR, ki določa, da so starši po polnoletnosti dolžni preživljati svoje otroke, v kolikor se redno šolajo. Ker je tožena stranka v postopku reševanja presežnih delavcev navedeni kriterij preširoko razlagala s tem, da je za nepreskrbljenega otroka štela tudi polnoletnega brezposelnega otroka, ki se ne šola, je bila tožeča stranka nezakonito opredeljena kot presežna delavka.
VDSS sodba Pdp 296/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.06.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - finančna reorganizacija - odpravnina - zastaranje - začetek teka zastaralnega rokaV 13. odst. 13. člena SKPG/93 je določeno, da morajo biti odpravnine presežnim delavcem izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka. Po 361. členu ZOR oziroma po 336. členu OZ zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezni primer ni z zakonom predpisano kaj drugega, kar pomeni, da petletni splošni zastaralni rok začne teči prvi dan po dnevu prenehanja delovnega razmerja.
VDSS sodba Pdp 259/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.05.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - odpravnina - znižanje plač - razlika plačeVsak delavec se lahko prosto odloči, ali se bo zaradi premalo izplačanih plač zadovoljil z delnicami, izdanimi na podlagi 25a. člena ZLPP, ali pa bo zahteval plačilo razlike plač v denarni obliki, če delodajalec ni zakonito izvedel postopka za znižanje plač po 62. členu Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur.l. RS, št.12/91) oziroma po 33. členu SKPG-90.
Sodba VIII Ips 108/2000Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.02.2001prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcih - kriteriji za določitev presežnih delavcev - trajno presežni delavciObe revidentki sta bili, kar je razvidno iz ugotovljenega dejanskega stanja, z veljavnima odločbama razporejeni na delovno mesto administrator, njuna uspešnost pa je bila primerjana z enako razporejenimi delavkami. Edini kriterij, ki je bil ob določitvi delavcev, katerih delo je postalo trajno nepotrebno, upoštevan, je bil kriterij uspešnosti. Uspešnost je bila, sicer res za druge potrebe, pri toženi stranki ocenjevana dalj časa, izdelana so bila merila, ki so se uporabljala za vse delavce in vsi delavci so bili s svojo oceno uspešnosti seznanjeni mesečno ob izplačilu plače. Zato revizijsko sodišče nima pomislekov, da se tako ocenjevane uspešnosti ne bi smelo uporabiti tudi kot kriterij pri določanju delavcev, katerih delo je postalo trajno nepotrebno. pri tem je pomembna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta bili obe revidentki slabše ocenjeni od primerjane delavke in zato pravilno uvrščeni med presežne delavce.
VDSS sodba Pdp 411/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.08.2015redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci - kriterij za izbiro - prepoved diskriminacije - starševstvoIndividualna odpoved pogodbe o zaposlitvi ne nalaga delodajalcu uporabe kriterijev, tudi če gre za odpoved enemu izmed več izvajalcev na enakih delovnih mestih, vendar pa je pri izbiri omejen z določbo četrtega odstavka 83. člena ZDR-1. Kadar mora delodajalec izmed več izvajalcev na enakem delovnem mestu izbrati presežne delavce, to lahko stori le na podlagi nekega (sicer neformalnega) kriterija. Kateri kriterij je to in da ni diskriminatoren, mora delodajalec dokazati, če delavec zatrjuje diskriminacijo. V obravnavani zadevi ni šlo za primer neposredne diskriminacije, saj tožnica zaradi določene osebne okoliščine (konkretno zaradi starševstva) v primerjavi z drugimi delavci ni bila neposredno manj ugodno obravnavana. Kljub temu pa jo je ta okoliščina zaradi odločitve tožene stranke, da bo pri kriteriju doseganja delovnih rezultatov upoštevala oceno delovne uspešnosti v obdobju treh let pred odpovedjo, tako da se pri določitvi ocene upošteva...
VDSS sodba Pdp 412/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.08.2015redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci - kriterij za izbiro - prepoved diskriminacije - starševstvoIndividualna odpoved pogodbe o zaposlitvi ne nalaga delodajalcu uporabe kriterijev, tudi če gre za odpoved enemu izmed več izvajalcev na enakih delovnih mestih, vendar pa je pri izbiri omejen z določbo četrtega odstavka 83. člena ZDR-1. Kadar mora delodajalec izmed več izvajalcev na enakem delovnem mestu izbrati presežne delavce, to lahko stori le na podlagi nekega (sicer neformalnega) kriterija. Kateri kriterij je to in da ni diskriminatoren, mora delodajalec dokazati, če delavec zatrjuje diskriminacijo. V obravnavani zadevi ni šlo za primer neposredne diskriminacije, saj tožnica zaradi določene osebne okoliščine (konkretno zaradi starševstva) v primerjavi z drugimi delavci ni bila neposredno manj ugodno obravnavana. Kljub temu pa jo je ta okoliščina zaradi odločitve tožene stranke, da bo pri kriteriju doseganja delovnih rezultatov upoštevala oceno delovne uspešnosti v obdobju treh let pred odpovedjo, tako da se pri določitvi ocene upošteva...
Sodba VIII Ips 177/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.03.2007prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - prenehanje potrebe po delu delavca - prenos določenih dejavnosti ali poslov na zunanje izvajalcePoslovne potrebe in zahteve, poslovni rezultati, spremenjen način poslovanja in opravljanja dela ter temu ustrezno spremenjena organizacija dela oziroma delovnih mest so razlogi, zaradi katerih delodajalec lahko ugotovi prenehanje potreb po opravljanju dela delavcev.
Sodba VIII Ips 47/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.11.2002delovno razmere pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji za določitev presežnih delavcevČe kolektivna pogodba predpisuje uporabo kumulative metode za vrednotenje kriterijev za določanje presežnih delavcev, je odločitev delodajalca, ki temelji le na upoštevanju kriterija delovne uspešnosti, nazakonita.
Sodba VIII Ips 101/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek29.01.2002delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - prevzem delavcev na delo v drugo organizacijo - odpravninaČe se delodajalec v Sporazumu o prevzemu delavcev dogovorita, da se bo prevzetim delavcem upoštevalo neprekinjeno delovno razmerje, je treba pri določanju odpravnine trajno preseženim delavcem upoštevati tudi delovno dobo, dosežno pri prejšnjem delodajalcu.
VDSS sodba in sklep Pdp 1220/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.07.2000prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev - delovna uspešnost - merila - obstoj meril za ocenjevanjeČe delodajalec nima izdelanih meril za ocenjevanje delovne uspešnosti pred začetkom postopka za ugotavljanje trajno presežnih delavcev, ravna pravilno, če navedenega kriterija ne upošteva. Pogoj za ugotavljanje delovne uspešnosti je, da so vnaprej znana merila za ugotavljanje tega kriterija.

Izberi vse|Izvozi izbrane