<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

VSRS sodba VIII Ips 205/2014
ECLI:SI:VSRS:2014:VIII.IPS.205.2014

Evidenčna številka:VS3006302
Datum odločbe:15.12.2014
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 418/2014
Senat:dr. Aleksej Cvetko (preds.), mag. Marijan Debelak (poroč.), Miran Blaha, Marjana Lubinič, mag. Ivan Robnik
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog

Jedro

Pri presoji poslovnega razloga ni bistveno, ali je bila ukinitev delovnega mesta smotrna in je oziroma bo v bodoče dejansko prispevala k zmanjšanju stroškov oziroma racionalizaciji poslovanja ali ne. Gre za avtonomno odločitev delodajalca, v katero sodišče ne more posegati, res pa je, da poslovni razlog ne sme biti fiktiven ali prikrivati nekega drugega razloga.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 2. 2013, ugotovitev obstoja delovnega razmerja, poziv na delo, prijavo v zavarovanja in obračun ter izplačilo plač, kot če bi delal ter povrnitev stroškov postopka.

2. Sodišče je med drugim ugotovilo, da odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku ni bila nezakonita. Tožena stranka je dne 25. 2. 2013 sprejela spremembe Pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, s to spremembo pa med drugim ukinila delovno mesto svetovalec poslovodstva, na katerem je delal tožnik. Šlo je dejansko za reorganizacijo in pri tem ne le za menjavo kadrov na pred tem sistemiziranih novih delovnih mestih svetovalcev v kabinetu generalnega direktorja in ukinjenem delovnem mestu svetovalec poslovodstva. Naloge zaposlenih na teh delovnih mest so različne.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri se uvodoma sklicuje na vse revizijske razloge iz 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Med drugim navaja, da je obrazložitev sodišča življenjsko nelogična in da je trditev, da je vzpostavitev novih delovnih mest iz razloga prekrivanja in podvajanja delovnih mest upravičena, popoln nesmisel. Če v družbi že obstajajo svetovalci poslovodstva, generalni direktor pa vzpostavi še štiri nova delovna mesta svetovalec v kabinetu generalnega direktorja, je ta ustanovitev razlog za podvajanje in prekrivanje in ne obratno. Sodišče v obrazložitvi tudi ni navedlo prepričljivih razlogov za odločitev, da ni prišlo do zlorabe poslovnega razloga za odpoved pogodbe o

zaposlitvi. Tudi utemeljitev sodišča, da so se stroški poslovanja v obdobju po odpovedi pogodbe zmanjšali, so povsem deplasirane, saj je zakoniti zastopnik tožene stranke le nekaj mesecev pred tem ustanovil štiri nova delovna mesta. V zvezi z nalogami svetovalcev tožnik ponavlja pritožbene navedbe, saj naj sodišče nanje ne bi odgovorilo. Navaja, da so primerjava in ugotovitve sodišča v različnosti delovnih nalog svetovalcev v kabinetu in svetovalcev poslovodstva brez dokazne podlage; pogodbe svetovalcev v kabinetu generalnega direktorja v dokaznem postopku niso bile predložene, svetovalci poslovodstva in svetovalci v kabinetu pa niso bili zaslišani. Sodišče je brez obrazložitve povzelo izpoved zakonitega zastopnika, pri tem pa se ni opredelilo do pritožbenih navedb in do dejstva, da je imel zakoniti zastopnik interes za izid postopka. Jasno je tudi, da ob odsotnosti opisa delovnih nalog in s tem dejanskih zadolžitev tožnika poslovni razlog ne more biti podan, saj potreba po delu pod pogoji pogodbe o zaposlitvi ob odsotnosti kakršnihkoli pogojev ni mogla prenehati. Sodišče tudi ni odgovorilo na pritožbene navedbe v zvezi s projektom S. Sodba je neobrazložena do te mere, da jo ni mogoče preizkusiti, sicer pa življenjsko ni logično, da bi za projekt desetih hidro elektrarn zadoščala le dva človeka, ki poleg tega dela opravljata še delo izvršnega direktorja razvoja in pomočnika izvršnega direktorja razvoja.

5. V odgovoru na revizijo tožena stranka prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije. Ponavlja, da delovna mesta v kabinetu generalnega direktorja niso imela enakega delokroga kot prej zaposleni svetovalci poslovodstva. Delovna mesta tudi nimajo naziva svetovalec v kabinetu, temveč gre za štiri različna delovna mesta svetovalcev za posamezna področja. Z reorganizacijo je prišlo do popolnoma spremenjenega načina dela, saj so zaposleni na ukinjenem delovnem mestu svetovalec poslovodstva opravljali dela po projektih in na podlagi posameznih pooblastil, po reorganizaciji pa dela opravlja direktor sam, delo delavcev na novih delovnih mestih pa je ločeno po posameznem področju in vsak od zaposlenih pristojen za svoje področje. Tožnik na nobenem izmed novih štirih delovnih mest ni bil specializiran, obstoj delovnega mesta svetovalca v kabinetu generalnega direktorja pa dejansko in pravno ni imel nikakršnega vpliva na potrebe po tožnikovem delu.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8. V zvezi z bistvenimi kršitvami določb postopka tožnik v reviziji navaja, da „ponavlja pritožbene navedbe, saj sodišče nanje ni odgovorilo“, to pa naj bi predstavljalo kršitev 360. člena ZPP, in v nadaljevanju, da sodišče ni izvedlo številnih dokazov. Iz prvega odstavka 360. člena ZPP izhaja, da mora v obrazložitvi sodbe oziroma sklepa sodišče druge stopnje presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. Samo po sebi iz te določbe ne izhaja, da je sodišče dolžno odgovoriti na vse pritožbene navedbe; tožnik v nadaljevanju tudi ne pove, na katere navedbe odločilnega pomena ni odgovorilo, temveč očitek kršitve povezuje z neizvedbo dokazov. Med temi trditvami ni prave povezave, saj premalo obrazložena sodba oziroma očitana kršitev navedene določbe nima zveze z neizvedbo dokazov. Tudi glede neizvedbe dokazov tožnik ne pove, za katero bistveno kršitev določb pravdnega postopka naj bi šlo; tudi neizvedba dokazov namreč sama po sebi še ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Sodišče

ni dolžno izvesti prav vseh dokazov (če za to ni ustrezne podlage oziroma utemeljenih razlogov), ZPP pa npr. določa tudi, da mora tudi stranka kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati takoj, ko je to mogoče, itd. (286b. člen ZPP).

9. Tožena stranka je formalno in dejansko ukinila delovno mesto svetovalca poslovodstva (sprememba Pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest) in zato ugotovila tudi prenehanje potrebe po delu štirih delavcev na tem delovnem mestu. Ukinitev delovnega mesta in s tem prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi predstavlja

poslovni razlog iz prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Pri presoji tega razloga ni bistveno, ali je bila ukinitev delovnega mesta smotrna in je oziroma bo v bodoče dejansko prispevala k zmanjšanju stroškov oziroma racionalizaciji poslovanja ali ne. Gre za avtonomno odločitev delodajalca, v katero sodišče ne more posegati, res pa je, da poslovni razlog ne sme biti fiktiven ali prikrivati nekega drugega razloga.

10. Dejanske ugotovitve, na katerih temelji izpodbijana sodba (in na katere je revizijsko sodišče vezano), ne govorijo za stališče, za katerega se zavzema tožnik v reviziji. Predvsem je pomembno, da s predhodnim sistemiziranjem in zasedbo delovnih mest svetovalcev (v kabinetu generalnega direktorja) ni prišlo do podvajanja nalog in s tem dejansko do zamenjave delavcev na teh delovnih mestih in delavcev na delovnem mestu svetovalca poslovodstva, temveč je dejansko prišlo do drugačne organizacije del pri toženi stranki. Po ukinitvi tožnikovega delovnega mesta je del nalog, ki so bila še potrebna, prevzel sam generalni direktor. V zvezi z zaposlitvijo delavcev na delovnih mestih svetovalcev je pomembno tudi, da je tožena stranka na ta delovna mesta razporedila tri že zaposlene delavce, le enega pa na novo zaposlila.

11. Kot že navedeno za odločitev tudi niso pomembne revizijske navedbe v zvezi s tem, zakaj se je tožena stranka odločila za ukinitev delovnega mesta, na katerem je delal tožnik, da naj bi za projekt deset hidroelektrarn ne zadoščala dva človeka itd.. Kot navedeno bi ugotavljanje tega, ali je z novo organizacijo in ukinitvijo delovnih mest dejansko prišlo tudi do racionalizacije in optimizacije poslovanja oziroma ali je bila ta res dosežena, preseglo pristojnosti sodišča.

12.

Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.


Zveza:

ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3.
Datum zadnje spremembe:
18.02.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc1MDE4