Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 366cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTI=
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba in sklep Pdp 636/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.10.2002začasno čakanje na delo - presežni delavci - potek roka - sklepSklep o začasnem čakanju na delo se izda za obdobje šestih mesecev, po tem času pa mora delodajalec delavcu izdati nov sklep o čakanju, v kolikor zanj nima ustreznega dela, tudi če v zvezi s prej odrejenim začasnim čakanjem na delo sodni spor še teče.
VDSS sodba Pdp 870/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.02.2000prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - nezakonit ukrep - odškodninaDelavcu, kateremu je delovno razmerje nezakonito prenehalo, pripada po določilu 4. odst. 23. člena Splošne kolektivne pogodba za gospodarstvo (Ur.l. RS, št. 13/93), odškodnina v višini najmanj šest povprečnih bruto plač delavca v zadnjih treh mesecih dela. 35. člen SKPG-93 določa, da so vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače, nadomestila in druge osebne dohodke, bruto zneski, če ni v posameznem členu izrecno določeno, da gre za neto zneske, zato delavcu pripada odškodnina po izračunu bruto in ne neto plače.
Sklep VIII Ips 30/2004Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek16.03.2004prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - odpravnina - sporazum o višini odpravnineIz dejanskih ugotovitev ne izhaja, da se je tožnica odpovedala zahtevku za izplačilo polne odpravnine, kot ji gre kot presežni delavki na podlagi 36. f člena ZDR (1990). Če bi tožena stranka želela skleniti dogovor o manjši odpravnini, bi morala ob znesku odpravnine, ki je predmet dogovora, tudi jasno (izrecno ali povsem nedvoumno) navesti, da je dogovorjena odpravnina manjša, kot bi šla tožnici kot presežni delavki po 36. f členu ZDR (1990) in da se tožnica odpoveduje zahtevku za izplačilo razlike do zakonsko določenega minimuma. Samo v takem primeru bi se tožena stranka lahko uspešno sklicevala na to, da je bila resnična volja tudi tožnice izplačilo manjše odpravnine.
VDSS sodba Pdp 967/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.09.2002prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - odpravnina - nujni operativni razlogi - nelikvidnost delodajalca - prisilna poravnavaV primeru prenehanja delovnega razmerja na podlagi 51. čl. ZPPSL po 3.7.1999 ima delavec pravico do odpravnine, tako kot delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje iz nujnih operativnih razlogov.
VDSS sodba Pdp 2063/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.11.2002prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - nelikvidnost delodajalca - prisilna poravnava - odpravninaPravno podlago za plačilo odpravnine delavcem, ki jim delovno razmerje preneha v postopku prisilne poravnave predstavlja 19. člen ZJSRS-C, ki je začela veljati 3.7.1999. Po citirani noveli imajo do uveljavitve novega Zakona o delovnih razmerjih delavci iz 16. člena zakona ZJSRS (to so delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca - zaradi uvedbe stečaja ali zaradi finančne reorganizacije v postopku prisilne poravnave) pravico do odpravnine v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov po Zakonu o delovnih razmerjih.
VDSS sodba Pdp 1917/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.02.2002prenehanje delovnega razmerja - začetek stečajnega postopka - insolventnost delodajalca - trajno presežni delavci - odpravninaPravno podlago za plačilo odpravnine delavcem, ki jim delovno razmerje preneha v postopku prisilne poravnave, 19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o jamstvenem skladu (Ur.l. RS št. 53/99). Po 19. členu navedene novele, ki je začela veljati 3.7.1999, imajo namreč do uveljavitve novega zakona o delovnih razmerjih delavci iz 16. člena zakona (to so delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca - zaradi uvedbe stečaja ali zaradi finančne reorganizacije v postopku prisilne poravnave) pravico do odpravnine v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov po zakonu o delovnih razmerjih. Pravico do odpravnine uveljavljajo v postopku in na način, ki ga določajo predpisi o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, sklad pa izplačuje...
Sklep VIII Ips 358/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek29.05.2007prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kategorije primerljivih delavcev - pogoji za opravljanje delaZmotna je presoja, da ni mogoče upoštevati pogojev (posebnih funkcionalnih znanj), če ti niso določeni v opisu del in nalog. Ti pogoji so lahko določeni tudi v zakonu ali v izvršilnem predpisu in ni treba, da bi jih splošni akt še posebej povzemal oziroma ponavljal. Namen določitve kategorije primerljivih delavcev ni v tem, da se ugotavlja, na katera delovna mesta bi bili delavci z ukinjenih delovnih mest morda lahko razporejeni po izpolnitvi (dodatnih) pogojev za opravljanje dela na takih delovnih mestih. To bi lahko privedlo do situacije, ko bi delovno razmerje prenehalo delavcem, ki sicer izpolnjujejo vse pogoje, delo pa bi ohranili delavci, ki teh pogojev še ne izpolnjujejo.
VDSS sodba Pdp 1062/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.03.2000prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji po členu 36b zdr - - razporejanje delavcevPo določbi 1. odst. 13. člena SKPG-93, se pri določanju presežnih delavcev uvrstijo v isto kategorijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno prerazporejali v skladu z zakonom (2. odst. 17. člena ZTPDR). Zato bi moral delodajalec pri določitvi tožnice za trajno presežno delavko uporabiti kriterije, določene v 36. b. členu ZDR, čeprav je bila edina izvajalka na ukinjenem delovnem mestu. Ker delodajalec ni dokazal, da tožnica kot presežna delavka ne bi mogla biti razporejena na nobeno drugo delovno mesto (dokazno breme je na delodajalcu), je sklep o prenehanju delovnega razmerja nezakonit.
VDSS sodba Pdp 5/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.10.2002prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - finančna reorganizacija - odpravnina - kdaj preneha delovno razmerjeV skladu s 6. odst. 51. čl. ZPPSL delovno razmerje v primeru finančne reorganizacije preneha z vročitvijo sklepa, pri čemer citirani člen ne določa izrecno, ali z vročitvijo prvostopenjskega ali drugostopenjskega sklepa. Ob upoštevanju 1. odstavka 106. člena ZDR, ki določa, da ugovor delavca zoper sklep o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve in glede na to, da ne gre za ugovor, ki ne zadrži izvršitve v taksativno naštetih primerih iz 2. odst. istega člena, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju 106. čl. ZDR pravilno uporabilo 51. čl. ZPPSL, ko je odločilo, da je tožniku delovno razmerje prenehalo z vročitvijo dokončnega sklepa. Delavcem, ki jim delovno razmerje preneha na podlagi sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi finančne reorganizacije in sicer na podlagi 51. čl. ZPPSL, pripada odpravnina v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno...
VDSS sklep Pdp 1450/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.01.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - invalid - ukrepi za zmanjšanje škodljivih posledicOmilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja po 36a. členu ZDR je odvisna od možnosti delodajalca, kar pomeni, da morajo pri delodajalcu obstajati objektivne okoliščine za uresničitev pravic delavcev, kot jih zagotavlja citirana določba. Delodajalec mora ukrepe za ohranitev zaposlitev uporabiti v fazi ugotavljanja trajno presežnih delavcev in morajo biti vključeni tudi v sam program. Ni pa možno teh ukrepov uporabljati po končanem postopku ugotavljanja trajnih presežkov. Delodajalec rešuje delovnopravni status delavca - invalida v programu razreševanja presežnih delavcev ob upoštevanju določb 1. in 3. odst. 36d. člena ZDR in ne z uporabo določbe 36a. člena ZDR.
VDSS sodba Pdp 1165/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.03.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - prerazporeditev delavca - dejavnost vzgoje in izobraževanja - dislocirane enoteKer je tožena stranka svoje delavce - vzgojiteljice v vrtcu - medsebojno razporejala tudi po posameznih enotah na območju drugih občin in ne zgolj v mestni občini, bi morala tudi pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev upoštevati celotno območje, na katerega je delavke razporejala, na pa ugotavljati trajno presežne delavce le na ožjem območju posameznih občin.
VDSS sodba Pdp 1202/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.03.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - nelikvidnost delodajalca - prisilna poravnava - odpravninaKer novela ZJSRS ni določila pravice do odpravnine tudi za delavce, ki jim je prenehalo delovno razmerje v okviru ukrepa finančne reorganizacije že pred uveljavitvijo novele (3.7.1999), tem delavcem ne pripada odpravnina po 36.f členu ZDR.
Sodba VIII Ips 155/2004Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.01.2005presežni delavci - prenehanje delovnega razmerja - kriteriji za izbiro - kumulativno upoštevanje kriterijevDoločba podjetniške kolektivne pogodbe o kumulativnem upoštevanju kriterijev za izbiro presežnih delavcev ni v nasprotju z določbami 17. člena SKPGd in je za delodajalca zavezujoča.
VDSS sodba Pdp 551/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.11.1996sodba na podlagi izostanka - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - suspenz - nadomestilo plačeKer je izpolnjenih vseh 6 taksativno določenih pogojev iz 332. člena ZPP je sodišče s sodbo zaradi izostanka tožencu utemeljeno naložilo v izplačilo s tožbenim zahtevkom uveljavljeno razliko do polnega zneska plače za čas suspenza in razliko nadomestila plače v šestmesečnem odpovednem roku zaradi trajnega prenehanja potreb po tožnikovem delu.
Sodba VIII Ips 247/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.04.2004trajno presežni delavci - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev - delovna uspešnostDelovni rezultati se lahko ugotavljajo na različne načine. Lahko se merijo po bolj ali manj objektivnih merilih (na primer normativi) ali ocenjuje (ocena delovne uspešnosti). Tako ugotovljen rezultat delavčevega dela - v primerjavi s pričakovanim, običajnim, povprečnim - nato vpliva na višino delavčeve plače, pa tudi na ohranitev zaposlitve.
Sodba VIII Ips 163/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.04.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - ukrepi za preprečitev prenehanja delovnega razmerjaDoločba prvega odstavka 35. člena ZDR (1990), v povezavi s 36.a členom ZDR (1990) pomeni, da je prenehanje delovnega razmerja le skrajna možnost, skrajni ukrep, ki pride v poštev šele in samo, kolikor presežnemu delavcu ni mogoče na noben drug način zagotoviti zaposlitve.
Sodba VIII Ips 266/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.04.2004trajno presežni delavci -sistemizacija delovnih mest - program razreševanja presežnih delavcev - retroaktivnost splošnega aktaIzpodbijana sodba ima prav, da tudi morebitna retroaktivna veljavnost akta o organizaciji in sistematizaciji od 1. 6. 2000 dalje, na veljavnost programa presežnih delavcev in sklep o prenehanju delovnega razmerja tožniku ni vplivala. Očitno je namreč da ni bil in tudi ne bi mogel biti pravna podlaga, ker je bil program sprejet že 24. 5. 2000, sklep pa izdan 25. 5. 2000.
Sodba VIII Ips 7/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.10.2002delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - postopek ugotavljanja presežnih delavcevČe delodajalec ne izvede postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev in v zvezi s tem tudi ne sprejme programa razreševanja presežkov, sklep o prenehanju delovnega razmerja delavcu iz tega razloga nima pravne podlage in je zato nezakonit.
Sodba VIII Ips 23/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.11.2002delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - program razreševanja - kriterijiKer tožena stranka ni sprejela posebnega programa za razreševanje presežnih delavcev in da pri določitvi tožnika kot presežnega delavca ni upoštevala nobenih, sicer izrecno predpisanih kriterijev, za odločitev o prenehanju delovnega razmerja tožnika kot presežnega delavca ni bilo zakonite pravne podlage.
VDSS sodba Pdp 1160/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.04.1999prenehanje delovnega razmerja - trajni presežni delavci - invalidi - spremenjena delovna zmožnost - odločba ZPIZDelavcu mora biti priznana invalidnost po odločbi pristojnega zavoda pred dokončno opredelitvijo za presežnega delavca, zato ne zadostuje zgolj spremenjena delovna zmožnost za pridobitev lastnosti varovane osebe v smislu določbe 36d. člena ZDR.

Izberi vse|Izvozi izbrane