Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTEy
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDS sodba Pdp 1012/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.11.2002prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - požarPožar pri toženi stranki ne predstavlja zadostnega razloga za opustitev postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev, kot je opredeljen v določbah III. poglavja ZDR. Ker so bili izpodbijani sklepi tožene stranke izdani tožnikom zaradi ugotovitve, da je postalo njihovo delo trajno nepotrebno (zaradi požara, ki je uničil proizvodne kapacitete tožene stranke), ne da bi tožena stranka predhodno izvedla postopek določanja trajno presežnih delavcev po ZDR, je tožnikom delovno razmerje prenehalo nezakonito. 
Sodba VIII Ips 289/2004Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek05.04.2005prenehanje potreb po delu delavca - ukinitev delovnega mesta - dejansko delo na drugem delovnem mestuIz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je kot podlago svoji odločitvi upoštevalo tudi sodišče druge stopnje, izhaja, da tožnik ni delal na delovnem mestu, ki se je ukinilo.
Sodba VIII Ips 55/94Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.1995delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - trajni presežki - odpravninaDelavec je upravičen do odpravnine po tretjem odstavku 36. f člena ZDR le v primeru, če je bil izveden celoten postopek za ugotavljanje trajnih presežkov delavcev. Če postopek po krivdi delodajalca ni bil izveden in mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja podjetja, lahko uveljavlja škodo za katero misli, da mu je nastala, v odškodninskem postopku.
VDS sodba Pdp 1108/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.10.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - pričetek teka odpovednega rokaPo določbi 36. e člena ZDR preneha delovno razmerje trajno presežnemu delavcu po preteku šestih mesecev od dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Odpovedni rok začne teči z dnem vročitve dokončnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja delavcu. 
VDS Sodba Pdp 47/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.09.2000trajni presežekKer je v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev prenehalo delovno razmerje vsem delavcem na delovnem mestu "ličar 2", razen enemu, ki je sodil v zaščiteno kategorijo (invalid), tožena stranka ni bila dolžna uporabiti kriterijev za izbiro presežnih delavcev. 
VDS sklep Psp 330/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore17.04.2002razlogKo je sodišče zaključilo, da je tožnica sklenila delovno razmerje za določen čas, bi pri ugotavljanju obstoja izključitvenega razloga za priznanje pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost, zakonitost prenehanja lahko presojalo le z vidika, ali ji je to s potekom časa, za katerega je bilo sklenjeno, tudi dejansko prenehalo. Ker sama po sebi tudi sklenitev delovnega razmerja zaradi pridobitve pravic iz zavarovanja ni nedopustna, razen če gre za fiktivnost delovnega razmerja. 
sklep U 1483/2003Upravno sodiščeUpravni oddelek11.09.2003začasna odredbaTožeča stranka (Državno pravobranilstvo RS) s tožbo v upravnem sporu izpodbija odlok tožene stranke, ker meni, da je z njim kot posamičnim aktom kršen zakon v škodo javne koristi. Glede na podlago aktivne legitimacije tožeče stranke v upravnem sporu je po presoji sodišča tožeča stranka upravičena predlagati izdajo začasne odredbe le za odvrnitev tistih hujših škodljivih posledic, ki bi z izvrševanjem izpodbijanega akta prizadejale javno korist (ki jo v tem upravnem sporu varuje) in ne za odvrnitev hujših škodljivih posledic, ki bi z izvajanjem izpodbijanega akta utegnile nastati drugim. 
VDSS sklep Pdp 1375/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.05.2015redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mestaSodišče ne presoja primernosti odločitev delodajalca v zvezi z reorganizacijo kot poslovnih odločitev (in v povezavi s tem ne presoja, ali so obstajali utemeljeni razlogi za ukinitev posameznega delovnega mesta ali ne). Delodajalec se lahko odloča za spremembe v organizaciji dela, četudi slabših poslovnih rezultatov (še) ni. Četudi je tožena stranka vodila postopek pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in je tožniku vročila opozorilo pred odpovedjo, to še ne pomeni, da je iz tega razloga kasneje podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga navidezna in zato nezakonita, zlasti ne zato, ker je bila pri toženi stranki dejansko izvedena reorganizacija v povezavi z ekonomskimi razlogi.
Sodba II Ips 1174/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.05.2012dokazno breme - trditveno breme - razpravno načelo - dejstva - enostavni pravni pojmi - materialno procesno vodstvo - pritožbena - nova dejstva in dokazi v pritožbiZatrjevana kršitev razpravnega načela ni podana. V konkretni zadevi je tožnik pravočasno navedel vsa pravno relevantna dejstva (substanciral tožbeni zahtevek) in zadostil svojemu trditvenemu bremenu.Pasivnost tožene stranke je imela za posledico tudi milejšo obravnavo tožnikovega trditvenega bremena. Zatrjevana dejstva in preproste pravne pojme (npr. prikrajšanje) je bilo treba šteti za nesporne in jih zato tožniku ni bilo treba še dodatno razčlenjevati na posamična pravotvorna dejstva oziroma pojasnjevati.
Sodba VIII Ips 220/2000Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.06.2001delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - dokazi in izvajanje dokazovStranka, ki nasprotuje tožbenemu zahtevku, je po določilih 219. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP iz leta 1977) dolžna navesti dejstva in predlagati dokaze.
Sklep VIII Ips 9/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.05.1997delovno razmerje pri delodajalcu - način sklenitve delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - odpravninaDelovna doba se delavcu, ki je bil prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma delodajalcu (15. člen ZTPDR) upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve. To pomeni, da se lahko institut prevzema oziroma razporeditve k drugemu delodajalcu oziroma v drugo organizacijo obravnava kot delovnopravna kontinuiteta z vsemi posledicami.
Sodba VIII Ips 135/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.11.1998prenehanje delovnega razmerja - pravica do odpravnine - delovno razmerje pri delodajalcu - pravica do razlike v plači - redna likvidacija - pisna izjava delavcaČe je zakon v določenem obdobju omejil izplačilo osebnih dohodkov (plač), se morebitne drugačne določbe kolektivnih pogodb v tistem času niso smele uporabljati, pri čemer tudi kasneje višine osebnih dohodkov (plač) ni bilo mogoče izplačati za nazaj, saj bi bil s tem izničen namen zakona. Zato je zavrnitev zahtevka v tem delu materialnopravno pravilna.
VDS sodba Pdp 1318/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.05.2004označba stranke - očitna pomota - pooblaščenec1. Okoliščina, da delavca zastopa odvetnik, ne pomeni, da je zaradi tega avtomatično izključena možnost očitne pomote pri označbi tožene stranke. 2. Delavka je prvotno tožila družbo, pri kateri ji je v istem letu prenehalo delovno razmerje, ne da bi pri tem vedela, da je bila družba medtem po skrajšanem postopku že izbrisana iz sodnega registra. Očitno je, da je tožnica pomotoma menila, da njen bivši delodajalec še obstaja, saj je napako popravila takoj, ko je bila opozorjena. Takšna označba tožene stranke, ki je posledica očitne pomote delavke, se ne šteje za spremembo tožbe. 
Sodba in sklep VIII Ips 3/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.06.2005prisilna poravnava - načrt finančne reorganizacije - prenehanje delovnega razmerja - dokončnost sklepaDelodajalec mora sprejeti sklep o prenehanju delovnega razmerja za vsakega delavca posebej in ta sklep je konstitutivne narave, ne zgolj ugotovitveni. Zoper sklep ima delavec pravico do ugovora, s katerim lahko zahteva predvsem presojo skladnosti s programom prenehanja delovnih razmerij kot delom načrta finančne reorganizacije.
VDS Sodba Pdp 1109/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.03.2000program reševanja trajno presežnih delavcev - formalna oblikaZa program reševanja trajno presežnih delavcev je irelevantno, ali je sprejet kot samostojni pravni akt, ali pa je sestavni del drugega dokumenta (sanacijskega programa), če sta njegova vsebina in način sprejemanja skladna s predpisi. 
VDSS sodba Pdp 578/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.10.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - vzgoja in izobraževanje - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov - razlogiZmanjšanje števila vpisanih dijakov in posledično zmanjšanje vzgojnih skupin pomeni ekonomski in organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela vzgojitelja pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Predstavlja tudi poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 115. členu ZOFVI, ki določa, da se za poslovne razloge štejejo spremembe programa vzgoje in izobraževanja, standardov, normativov, izobraževalnih pogojev in zmanjšanje obsega vpisa. Zaradi občutno zmanjšanega vpisa dijakov v spornem šolskem letu je prenehala potreba po delu določenega števila vzgojiteljev na delovnem mestu, ki ga je zasedel tožnik. Zato je tožena stranka tožniku zakonito redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.ZDR-1 delodajalcem ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne nalaga več obveznosti, da v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali iz poslovnega razloga preverijo, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi...
VDSS sodba Pdp 1511/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.12.2002prenehanja delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - odpravnina - nadomestilo - neizkoriščen letni dopust - zastaranje - zastaralni rok - začetek teka rokaČeprav tožnik ni opredelil pravne podlage, pa je iz navedb razvidno, da se sklicuje na določbo 382. čl. ZOR, ki določa, da zastaranje ne teče med mobilizacijo, neposredno vojno nevarnostjo ali vojno, za terjatve oseb v vojaški službi. Ker pa ni zatrjeval niti ni predložil dokazov, da je bil sam oseba v vojaški službi, predvsem pa, da je bil v vojaški službi Republike Slovenije, navedene določbe zakona ni mogoče uporabiti v njegovo korist. Določbe 383. čl. ZOR, ki določa, da zastaranje ne teče ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti, v tem primeru ni mogoče upoštevati, saj se navedene nepremagljive ovire nanašajo na dostop do sodišča v RS zaradi pojavov ali motenj v poslovanju sodišča, kar pa ni izkazano. Ker je tožniku prenehalo delovno razmerje zaredi poteka časa po pogodbi o zaposlitvi in ne zaradi upokojitve, ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi v skladu z določbo 3. tč. 51. čl. Splošne...
Sodba VIII Ips 452/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.03.2010prenehanje delovnega razmerja – ukinitev delovnega mesta – primerljivi delavci – medsebojno razporejanje delavcevMožnost medsebojnega razporejanja delavcev po 17. členu SKPgd oziroma 21. členu KP za gradbene dejavnosti ne pomeni le možnosti razporeditve delavca, ki dela na ukinjenem delovnem mestu, na druga delovna mesta, temveč tudi možnost razporejanja drugih delavcev na delovno mesto, ki se ukinja. Pri tem ne gre za to, da bi se ostale delavce tudi dejansko razporedilo na delovno mesto, ki se ukinja. To bi bi bilo nelogično. Možnost medsebojnega razporejanja predstavlja le način za oblikovanje kategorije primerljivih delavcev.
VDSS sodba Pdp 590/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.11.2010redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro – posvetovanje s sindikatomČeprav je tožena stranka pisno obvestila sindikat o izvajanju ukrepov za reševanje presežnih delavcev v roku, krajšem od dveh mesecev, ki je predpisan s panožno kolektivno pogodbo, redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga niso nezakonite. Pri tem je treba upoštevati še, da je bilo sindikatu omogočeno polno sodelovanje v postopku pred podajo odpovedi.
Sodba VIII Ips 386/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.01.2008zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem - dejansko delo v rudnikuV zavarovalno dobo s povečanjem na delih in nalogah v rudniku je mogoče upoštevati le čas, ko je nekdo opravljal posebno težka in za zdravje škodljiva dela.

Izberi vse|Izvozi izbrane