<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sodba VIII Ips 270/2008
ECLI:SI:VSRS:2008:VIII.IPS.270.2008

Evidenčna številka:VS3003461
Datum odločbe:06.11.2008
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja - osnova za izračun odpravnine - pojem izplačane plače - bruto plača - razlaga kolektivne pogodbe

Jedro

Iz besedila prvega odstavka 40. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS, da je osnova za odpravnino delavčeva povprečno izplačana plača brez odtegljajev, ne izhaja, da bi bila s tem določena kot osnova za odpravnino delavčeva izplačana neto plača, to je plača, zmanjšana za davek in prispevke.

Razlage posebnih organov, ki jih ustanovijo stranke kolektivne pogodbe z namenom, da se tudi na tak način doseže enotna uporaba določb kolektivne pogodbe, nimajo značaja (nove) pravne norme, pri kateri bi se lahko postavilo vprašanje njene retroaktivne veljavnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za plačilo razlike odpravnine v znesku 5.240,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka. Presodilo je, da je bila z izplačilom zneska 6.896,49 EUR tožnici dne 21.11.2006 v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga odpravnina v celoti izplačana. Hkrati je zavrnilo tožničin zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova v odpovedi pogodbe o zaposlitvi nepravilno določenega odpovednega roka v znesku 1.733,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in zahtevek za povračilo stroškov postopka.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo tožničini pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo, da tožnici iz naslova odpravnine izplača še razliko 5.026,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.10.2006 dalje do plačila in ji povrne 735,86 EUR postopka. Glede zavrnitve višjega zahtevka iz naslova razlike odpravnine in glede zavrnitve zahtevka iz naslova odškodnine zaradi napačno določenega odpovednega roka je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da je tožnica, ne glede na to, da ji je bila ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ponujena sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za polovični delovni čas, kar ni ustrezno delo, upravičena do celotne odpravnine po zanjo ugodnejših določbah za toženo stranko veljavne Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja (KPDVI, Ur. l. RS, št. 52/92 s spremembami), upoštevaje pri tem tudi po tej kolektivni pogodbi kot osnovo za ugotovitev višine odpravnine povprečno plačo tožnice v zadnjih treh mesecih, nezmanjšano za obračunane davke in prispevke (bruto plačo).

Zoper ugodilni del pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo „iz vseh revizijskih razlogov“. Navaja, da je tožnici, ne glede na ponudbo sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za polovični delovni čas oziroma zavrnitev te ponudbe, izplačala celotno odpravnino, ki ji pripada po določbah 40. člena KPDVI. Pri tem je na podlagi navedenih določb KPDVI utemeljeno izhajala iz neto zneskov tožničine plače. Pri razlagi določbe, da je osnova za odpravnino delavčeva „povprečno izplačana plača brez odtegljajev“, bi moralo sodišče upoštevati tudi določbe 18. člena Zakona o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih (ZPDJVZ – Ur. l. RS, št. 16/92), ki je veljal v času sklenitve KPDVI in je določal odpravnino v „neto znesku“. Iz take opredelitve odpravnine so izhajale tudi stranke KPDVI ob njeni sklenitvi. V tej povezavi bi moralo sodišče izhajati iz celotne opredelitve „povprečno izplačana plača brez odtegljajev“, ki jo je potrebno razumeti kot neto znesek plače brez odtegljajev. Ob taki opredelitvi osnove za določitev višine odpravnine v KPDVI se je sodišče zmotno sklicevalo na stališča Vrhovnega sodišča RS v zadevi VIII Ips 148/2003, v kateri je sodišče razlagalo zgolj pojem „plača“ v smislu bruto plače, pri tem pa izrecno opozorilo, da je potrebno v vsakem primeru presojati, ali je v zakonu ali kolektivni pogodbi pojem plača določen drugače. Ravno takšna drugačna določitev pojma plače, v smislu neto plače, izhaja iz opredelitve „izplačana plača brez odtegljajev“ v 40. členu KPDVI. Pri tem na drugačno pojmovanje osnove za odpravnino v tožničinem primeru ne more vplivati kasnejša razlaga sporne določbe 40. člena KPDVI Odbora za razlago te kolektivne pogodbe, da izplačana plača brez odtegljajev pomeni bruto zneske povprečne plače delavca, saj takšna razlaga ne more imeti retroaktivnega učinka in se uporabljati za primere, ko je prišlo do prenehanja delovnega razmerja delavca pred sprejemom te obvezne razlage.

Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Tožena stranka v reviziji bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi jih storilo sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe, ni določno opredelila. Zato z vidika tega revizijskega razloga sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo. Vsekakor sodba sodišča druge stopnje ima razloge o odločilnih dejstvih in v njej ni nasprotij, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Pri presoji določb prvega odstavka 40. člena KPDVI, v katerem je določena podlaga za izračun višine tožničine odpravnine, je sodišče druge stopnje pravilno izhajalo iz razlag pojma plače, kot so bile sprejete v sodbi VIII Ips 148/2003 z dne 16.12.2003, da pomeni pojem „izplačana plača“, bruto plačo, to je delavčevo plačo, nezmanjšano za davek in prispevke, ki bremenijo delavca, čeprav jih ob izplačilu plače mora obračunati in odvesti delodajalec. Revizijsko sodišče soglaša, da iz besedila prvega odstavka 40. člena KPDVI, da je osnova za odpravnino delavčeva povprečno izplačana plača brez odtegljajev, ne izhaja, da bi bila s tem določena kot osnova za odpravnino delavčeva izplačana neto plača, to je plača, zmanjšana za davek in prispevke.

Res je ob sklenitvi KPDVI v letu 1994 veljal ZPDJVZ, ki je v 18. členu določal, da pripada delavcu, ki mu ni mogoče zagotoviti dela, ob prenehanju delovnega razmerja v zavodu, odpravnina v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih, zmanjšane za prispevke in davke, za vsako leto dela v vzgojno izobraževalnih zavodih. To pa ne pomeni, da še v času veljavnosti tega zakona stranke v kolektivni pogodbi dejavnosti ne bi mogle določiti za delavce v vzgoji in izobraževanju ugodnejše osnove za izračun odpravnine. Če bi hotele ohraniti enako višino odpravnine, kot jo je zelo jasno določal zakon, določb o višini odpravnine v kolektivni pogodbi ne bi bilo, ali pa bi bila v kolektivni pogodbi odpravnina določena na enak način in z enako opredelitvijo, kot v zakonu. Drugačna opredelitev osnove za izračun višine odpravnine v KPDVI, ki jo je samo po sebi potrebno razlagati, da je bila kot osnova določena delavčeva bruto plača, dejansko kaže na to, da so stranke že ob sklenitvi te kolektivne pogodbe dogovorile za delavce ugodnejšo osnovo. Vse eventualne pomisleke v zvezi z opredelitvijo osnove za izračun odpravnine pri toženi stranki pa je odstranila tudi razlaga Odbora za razlago KPDVI, da v prvem odstavku 94. člena te kolektivne pogodbe uporabljen izraz „povprečna izplačana plača brez odtegljajev“ pomeni bruto znesek povprečne plače delavca (objavljena v Ur. l. RS, št. 52/07 z dne 12.6.2007).

Razlage posebnih organov, ki jih ustanovijo stranke kolektivne pogodbe z namenom, da se tudi na tak način doseže enotna uporaba določb kolektivne pogodbe, nimajo značaja (nove) pravne norme, pri kateri bi se lahko postavilo vprašanje njene retroaktivne veljavnosti. Navedena razlaga Odbora za razlago KPDVI pomeni le, da je bilo določbo prvega odstavka 40. člena te kolektivne pogodbe že vse od njene sklenitve razumeti tako, da je z njo kot osnova za izračun višine odpravnine dogovorjena delavčeva povprečna bruto plača.

Glede na navedeno je sodišče tožnici utemeljeno dosodilo razliko odpravnine do višine, do katere je bila upravičena, če se pri njenem izračunu upošteva tožničina povprečna bruto plača, izplačana v zadnjih treh mesecih.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.


Zveza:

ZPDJVZ člen 18. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 40.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNzI0Ng==