<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDSS sodba Pdp 998/97
ECLI:SI:VDSS:1999:PDP.998.97

Evidenčna številka:VDS00814
Datum odločbe:22.09.1999
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - delovna uspešnost - objektivna ocena

Jedro

Administrativnih oz. režijskih del praviloma ni mogoče normirati, zato je potrebno delovno uspešnost oceniti, kar lahko storijo le neposredno nadrejeni delavci. Vsaka ocena, ki jo poda nadrejeni o delavcu, je nujno subjektivna. Varovalo med dopustno realno oceno in nedopustno, s katero se delodajalec želi rešiti delavca iz drugih razlogov, je ocenjevanje, ki se uporablja dlje časa in usklajevanje predlaganih ocen z drugimi vodji.

Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je za oceno delovne uspešnosti uporabila ocene iz modela vrednotenja del, ki vsebujejo tudi kriterije kvalitete opravljenega dela kot element razvrstitve delavcev v razrede, zato ni bila dolžna posebej izdelati kriterijev za ocenjevanje delovne uspešnosti za potrebe razreševanje presežnih delavcev.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeče stranke same trpijo stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbene zahtevke tožečih strank, ki so zahtevale razveljavitev postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev, sklepov o prenehanju delovnega razmerja, izdanih v januarju in februarju 1993, oz. razveljavitev sklepov upravnega odbora tožene stranke št. 7/93 in 14/93 z dne 6.1.1993 ter št.

82/93 in 83/93 z dne 11.2.1993 o prenehanju delovnega razmerja tožnicama S.B. in Z. K., vrnitev na delo in priznanje pravic iz delovnega razmerja, vključno s plačo z zamudnimi obrestmi ter za tožnico B. S. priznanje pravic iz delovnega razmerja od 27.8.1993 do 15.1.1995 (1. in 2. odstavek izreka). Sklenilo je, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (3. odstavek izreka).

Zoper navedeno sodbo se pritožujejo tožeče stranke po pooblaščencu odvetniku J. M., ki v pritožbi uveljavljajo pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navajajo, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno upoštevalo ocenjeno delovno uspešnost v zvezi z razvrščanjem v plačilne razrede, saj je to ocenjevanje nekaj povsem drugega kot ocenjevanje po kriteriju iz 13. člena kolektivne pogodbe dejavnosti. Kvaliteta opravljenega dela po predloženem točkovniku, ki se je upoštevala kot delovna uspešnost, ne ustreza, saj je uspešnost kot celota sestavljena iz različnih elementov - obsega, kvalitete, samostojnosti, vsega tega pa tožena stranka ni upoštevala, saj ni imela kriterijev, na podlagi katerih bi se ugotavljalo, kdaj je delovna uspešnost nadpovprečna, kdaj povprečna in kdaj podpovprečna. Tudi ocena kvalitete dela po točkovniku ni razumljiva, saj primerjava ocenitev posameznih delavcev pokaže nerazumljive razlike v ocenah, kar dokazuje, da niso objektivne. Ker tožena stranka ni imela opredeljenega kriterija delovne uspešnosti, ga ne bi smela uporabiti. Prav zaradi napačne, neustrezne in samovoljne ocene je delavcem - tožnikom prenehalo delovno razmerje, zato bi moralo sodišče njihovemu zahtevku ugoditi. Tožeče stranke predlagajo spremembo sodbe sodišča prve stopnje tako, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno, oz. podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeči stranki S. B. in Z. K. sta pravočasno vložili telegramsko pritožbo, ki jo je sodišče štelo za popolno, vendar neobrazloženo pritožbo, ker je bila dopolnitev pritožbe vložena po preteku pritožbenega roka (dne 4.7.1997). V dopolnitvi pritožbe sta navedeni tožnici poudarili, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ker je kljub ugotovitvi, da drugostopenjski sklep tožene stranke ni bil vročen pooblaščencu tožnic, postal dokončen. Nadalje sta v pritožbi navajali, da je tožena stranka nepravilno oz. brez podlage izvedla ocenjevanje delovne uspešnosti.

Pritožbi sta neutemeljeni.

Prvostopenjsko sodišče je pravilno in popolno razčistilo dejansko stanje in ugotovilo vsa odločilna dejstva, od katerih je odvisna pravilna odločitev o tožbenem zahtevku.

Sprejelo je materialnopravno pravilno odločitev, ki jo je ustrezno in natančno obrazložilo, zato se pritožbeno sodišče povsem strinja z razlogi sodbe. V zvezi s pritožbenimi navedbami pa pritožbeno sodišče poudarja naslednje: Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka v postopku ugotavljanja presežnih delavcev pravilno uporabilo kriterij delovne uspešnosti, kot enega od kriterijev, ki se pri določanju presežnih delavcev uporabljajo kumulativno po 21. členu Kolektivne pogodbe za dejavnost trgovine (Ur.l. RS št. 7/91). Na podlagi 3. točke 21. člena panožne kolektivne pogodbe se delovna uspešnost ocenjuje kot nadpovprečna, povprečna in podpovprečna z ustreznim številom točk (40, 20, 0). Ni utemeljena pritožbena navedba, da bi morala tožena stranka posebej izdelati kriterije za ocenjevanje delovne uspešnosti za potrebe razreševanja presežnih delavcev. Tožena stranka je ravnala povsem pravilno in zakonito, ko je za oceno delovne uspešnosti v postopku ugotavljanja presežnih delavcev uporabila ocene iz Modela vrednotenja del (ki je bil sprejet na delavskem svetu dne 24.9.1990), ki vsebuje tudi kriterij kvalitete opravljenega dela kot element razvrstitve delavcev v razrede (točkovnik iz leta 1992). Tožeče stranke so opravljale administrativna oz. režijska dela, ki jih praviloma ni mogoče normirati, zato je potrebno delovno uspešnost oceniti, to pa lahko storijo le neposredno nadrejeni delavci. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem sodišča prve stopnje, ki je v razlogih sodbe zapisalo, da je vsaka ocena, ki jo poda nadrejeni o svojem podrejenem delavcu nujno subjektivna, in da je varovalo med dopustno realno subjektivno oceno in nedopustno, s katero se delodajalec želi rešiti iz drugih razlogov neželjenega delavca, ocenjevanje, ki se uporablja dlje časa in usklajevanje predlaganih ocen z drugimi vodji, kar pa je bilo pri toženi stranki upoštevano. Pritrditi je potrebno tudi zaključku, da ocenam delovne uspešnosti tožnikov, ki so bile sprejeta na kolegiju tožene stranke, ni mogoče očitati nedopustne subjektivnosti, na kar kaže tudi primerjava kriterija kvalitete dela s kriteriji natančnost in napake, iniciativnost in prizadevnost in obseg dela, na podlagi je prvostopenjsko sodišče povsem pravilno ugotovilo, da med ocenami ni bistvenih odstopanj in da delavec, ki je dobil nizko oceno kvalitete, tudi pri ostalih kriterijih praviloma ni bil visoko ocenjen. Zato tudi pritožbene navedbe s tem v zvezi niso utemeljene.

Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno tudi glede vprašanja dokončnosti sklepov o prenehanju delovnega razmerja in je s tem v zvezi potrebno pritrditi stališču sodišča prve stopnje, isto pa velja tudi za presojo zakonitosti celotnega postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev. Ker je tožena stranka zakonito izvedla postopek reševanja presežnih delavcev in pri tem upoštevala tako določbe 29. člena ter 32. do 36.h člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 14/90, 5/91), kakor tudi določbe panožne kolektivne pogodbe in internega akta (Model vrednotenja dela v J. S.), so izpodbijani sklepi o prenehanju delovnega razmerja tožnikom zakoniti, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevke tožečih strank.

Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, v postopku pred prvostopenjskim sodiščem pa ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP-77 (Ur.l. SFRJ št. 4/77, 27/90).

Tudi materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Pritožbeno sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I in 45/I/94).


Zveza:

Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 21, 21/1-3. ZDR člen 29, 36, 36a, 36b, 36c, 36d, 36e 36f. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368.
Datum zadnje spremembe:
17.10.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk4NjU5