Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 366cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTE=
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 998/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.09.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - delovna uspešnost - objektivna ocenaAdministrativnih oz. režijskih del praviloma ni mogoče normirati, zato je potrebno delovno uspešnost oceniti, kar lahko storijo le neposredno nadrejeni delavci. Vsaka ocena, ki jo poda nadrejeni o delavcu, je nujno subjektivna. Varovalo med dopustno realno oceno in nedopustno, s katero se delodajalec želi rešiti delavca iz drugih razlogov, je ocenjevanje, ki se uporablja dlje časa in usklajevanje predlaganih ocen z drugimi vodji. Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je za oceno delovne uspešnosti uporabila ocene iz modela vrednotenja del, ki vsebujejo tudi kriterije kvalitete opravljenega dela kot element razvrstitve delavcev v razrede, zato ni bila dolžna posebej izdelati kriterijev za ocenjevanje delovne uspešnosti za potrebe razreševanje presežnih delavcev.
VDSS sodba Pdp 893/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.09.2002prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji - delovna uspešnostSKPG/90, ki je v 12. členu urejala pravice delavcev, katerih delo postane v podjetju oz. pri delodajalcu trajno nepotrebno, ni vsebovala določbe, da se pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom, zato je imel delodajalec pravico sam določiti krog primerjalnih delavcev. Tako določbo je vseboval 1. odstavek 13. člena SPKG/93, ki je začela veljati 1. julija 1993, in zato za presojo v obravnavanem individualnem delovnem sporu ne velja. Ker je bila tožnica že na podlagi osnovnega izločitvenega kriterija po 12. čl. SKPG/90, tj. na podlagi delovne uspešnosti, opredeljena kot trajno presežna delavka, uporaba korekcijskih kriterijev niti ni bila potrebna.
Sodba VIII Ips 27/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.11.2003trajno presežni delavci - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcevTožena stranka ne pove, kateri kriteriji naj bi se uporabljali za reševanje trajno presežnih delavcev v tekstilni dejavnosti, dejansko pa tudi v reviziji potrjuje ugotovitev sodišča, da v primeru tožnice ni uporabila nobenih kriterijev.
Sodba VIII Ips 104/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.02.2002delovno razmerje pri delodajalcih - trajno presežni delavci - pravica do odpravnineDelavcu so bile zagotovljene pravice po zakonu, ki je veljal ob prenehanju delovnega razmerja. Zato ni upravičen do kasneje uzakonjene odpravnine po 36f členu ZDR.
VDSS sodba Pdp 1290/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.03.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - odpravnina - odpoved praviciČeprav je v dokončnem sklepu o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežnem delavcu določena pravica do odpravnine in njena višina, delavec do odpravnine ni upravičen, če se je tej pravici pisno odpovedal že pred izdajo sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Če je bil tak delavec določeno obdobje prijavljen na zavodu kot brezposelna oseba, mu ne gre niti odpravnina ob upokojitvi, saj se je upokojil potem, ko je bil določeno obdobje prijavljen na zavodu.
VDSS sodba Pdp 943/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.08.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - delavka - zahteve delovnega mestaDelodajalec s splošnim aktom ni opredelil težkih fizičnih del in tistih del, ki jih delavke ne smejo opravljati glede na svoje fizične sposobnosti, zato v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev ne more šteti, da gre za "moška" dela, na katera ni mogoče razporediti presežnih delavk.
Sodba VIII Ips 230/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.02.2006presežni delavci - sodelovanje sindikata in sveta delavcev pri sprejemu programaPoslovodni organ tožene stranke je zagotovil sodelovanje tudi sveta delavcev in se je do njegovega mnenja, predlogov in stališč opredelil pred sprejemom programa za razrešitev presežnih delavcev.
Sodba VIII Ips 165/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.10.2007prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - program razreševanja presežnih delavcevPostopek ugotavljanja trajnih presežkov ni bil nepravilen zgolj zato, ker tožnici nista sprejeli ukrepa, ki ga jima je tožena stranka ponudila v okviru ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.
VDSS sklep Pdp 114/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.10.2000prenehanje delavnega razmerja - presežni delavci - razporeditev delavcev - invalidi - ocenjevanje delavcevV postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev delodajalec ni dolžan ocenjevati delavcev, ki kot invalidi spadajo med zaščitene kategorije delavcev oziroma se invalidsko upokojijo, ampak le preostale delavce na istem delovnem mestu, na katerem se zmanjšuje število izvajalcev.
VDSS sodba Pdp 956/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.02.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnostKriterij delovne uspešnosti je po 4. odst. 13. člena SKPG-93 mogoče uporabiti le ob vnaprej določenih merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti. Če tega delodajalec nima, je treba šteti, da je delovna uspešnost delavcev enaka in je treba uporabiti nadaljnje korekcijske kriterije.
VDSS sodba Pdp 1449/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.11.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - delovna uspešnost - merilaTožena stranka ni imela vnaprej izdelanih kriterijev za ugotavljanje trajno presežnih delavcev, niti ni imela glede uporabe kriterija delovne uspešnosti določenih meril, na podlagi katerih bi se lahko dejansko ugotovila delovna uspešnost delavcev oz. zaključilo, da je bila tožničina delovna uspešnost enaka kot pri ostalih delavcih, zato delavki na podlagi navedenega kriterija ni moglo zakonito prenehati delovno razmerje.
Sodba VIII Ips 172/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.11.2005presežni delavci - možnost druge zaposlitve - prenehanje delovnega razmerja - delovna uspešnostTožena stranka je uporabila ocene, sprejete za potrebe določanja plač iz naslova delovne uspešnosti, torej ni sprejemala posebnih meril za oceno delovne uspešnosti zgolj za potrebe ugotavljanja presežnih delavcev. Tega ji tudi ni bilo treba, saj ocena ne bi mogla biti drugačna.
VDSS sodba Pdp 2222/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.03.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - ugotavljanje trajno presežnih delavcevKer tožena stranka zaposluje več kot 10 delavcev, je glede na določbe 35. do 36i. člena ZDR, ki ureja postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev, dolžna sprejeti program razreševanja trajno presežnih delavcev, kot to izhaja iz določbe 36i. člena ZDR. Ker tega ni storila, so sklepi o določitvi tožnika za trajno presežnega delavca nezakoniti.
VDSS sodba Pdp 43/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.12.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnostPri ugotavljanju ocene delovne uspešnosti mora delodajalec upoštevati tisto delovno mesto, na katerega je bil delavec razporejen z dokončno odločbo in uvrščen med trajno presežne delavce, ne pa ocenjevati delavčevo delovno uspešnost na prejšnjem delovnem mestu.
Sklep VIII Ips 2/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.09.2005presežni delavci - kriteriji za določitev presežnih delavcev - ukinitev delovnega mestaPo vrnitvi tožnice na delo je tožena stranka s tem, ko je z njo sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto administratorja, v tem delu vzpostavila stanje, kakršno je bilo pred nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja. Pri ponovnem ugotavljanju presežnih delavcev je morala spoštovati predpisane postopke in merila, še posebej tista, kjer je prvič ravnala napačno.
VDSS sodba Pdp 51/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.11.1996prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnostPostopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev ni bil izpeljan zakonito, saj ni bila ugotovljena delovna uspešnost kot temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve v skladu z 12. členom splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo sklepe o prenehanju delovnega razmerja tožencema utemeljeno razveljavilo. Pravilno je ugotovilo, da tožnikoma delovno razmerje na takšni podlagi ni prenehalo in da še traja z vsemi pravicami.
Sodba VIII Ips 15/2004Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.09.2004trajno presežni delavci - sprememba splošnega akta v sistemizaciji določenih mest Tudi morebitna retroaktivna veljavnost novega akta o sistemizaciji delovnih mest ni vplivala na veljavnost programa presežnih delavcev in sklepa o prenehanju delovnega razmerja tožnici, oziroma ni mogla biti in tudi ni bila podlaga za določitev tožnice kot trajno presežne delavke. Njeno delovno mesto je bilo ukinjeno s spremembami akta o sistemizaciji s 15. 5. 2000, in ker po tem datumu njenega delovnega mesta pri toženi stranki ni bilo več, ga novi akt o sistematizaciji, ki se je uporabljal od 1. 6. 2000 dalje, ne vsebuje več.
VDSS sodba Pdp 1297/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.10.2002prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - odpravnina - nova zaposlitevTožnica si je sama našla drugo zaposlitev in se je pri drugem delodajalcu zaposlila celo pred začetkom teka odpovednega roka trajno presežnemu delavcu. Zato ji delovno razmerje ni prenehalo zaradi trajnega prenehanja potreb po delu (ampak na drugi pravni podlagi) in ni upravičena do odpravnine kot trajno presežna delavka.
Sodba VIII Ips 146/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.11.2005prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - pravica do obrambePrenehanje delovnega razmerja presežnega delavca je le skrajni ukrep, če ni mogoče najti ustreznejše rešitve, s katero se delavcu zagotavlja nadaljevanje delovnega razmerja (pri istem ali drugem delodajalcu) ali na drug način zagotovi socialna varnost. Pri izbiri teh ukrepov in odločanju o tem, komu izmed presežnih delavcev bo delovno razmerje prenehalo, pa mora delodajalec vse presežne delavce obravnavati enako oziroma po enakih merilih, predvsem pa jim mora tudi v zvezi s tem zagotoviti sodelovanje v pritožbenem postopku in obravnavati njihove ugovore.
Sodba VIII Ips 148/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek16.12.2003trajno presežni delavci - osnova za izračun odpravnine - bruto plačaDoločbe zakonov ali kolektivnih pogodb pri obravnavanju instituta plače v preteklosti niso bile povsem jasne, kljub temu pa večletna sodna praksa revizijskega sodišča in pravna teorija zagovarjata stališče, da pojem plače v delovno-pravni zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, vedno pomeni bruto zneske. Zato bi morala že tožena stranka, prav tako pa tudi sodišče, ... , kot osnovo za izračun revidentove odpravnine upoštevati plačo v bruto, ne pa v neto znesku.

Izberi vse|Izvozi izbrane