Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTA=
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
sodba VIII Ips 112/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek01.09.1998delovno razmerje pri delodajalcu - trajno presežni - delavciSmisel programa razreševanja trajno presežnih delavcev ni v obliki programa, ampak v vsebini. Če so na sejah organa, rezultati katerih so razvidni iz zapisnikov, obravnavali vse elemente programa in so tudi bili obravnavani vsi možni ukrepi za omilitev možnih posledic, če so na sejah bili prisotni vsi, ki morajo pri sestavi programa sodelovati, sprejeti sklepi oziroma dogovori pa so bili zapisani, to lahko vsebinsko tudi nadomesti poseben program razreševanja, predvsem pa zagotavlja potrebno pravno varnost prizadetim delavcem.
Sodba VIII Ips 14/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.06.2005trajno presežni delavci - starejši delavecTožnik ob prenehanju delovnega razmerja še ni dopolnil starosti 55 let, kar je bil pogoj za pridobitev statusa starejšega delavca. Delovno razmerje mu tako ni prenehalo po drugem odstavku 36.b člena ZDR, torej kot starejšemu delavcu v smislu prvega odstavka 87. člena omenjenega zakona, zato tudi ni izpolnjeval pogojev iz četrtega odstavka 61. člena Novele ZZZPB-D, ki bi mu zagotavljali uživanje pravice iz naslova za zavarovanje za primer brezposelnosti v obsegu in trajanju, kot je veljalo po prej veljavnih predpisih.
VDSS sodba Pdp 451/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.03.2001prenehanje delovnega razmerja -začasni presežni delavci - trajno presežni delavciPo določbi 3. odst. 26. čl. Kolektivne pogodbe za barvno, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije (Ur. l. RS, št. 37/96) delodajalec ne sme brez predhodne analize zaposlenosti vključiti med trajno presežne delavce tistih delavcev, ki so bili opredeljeni kot začasni presežki. Ker je tožena stranka ravnala v nasprotju s to določbo ter je tožnika kot začasno nepotrebnega delavca opredelila v programu za trajno presežne delavce, je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje.
Sodba VIII Ips 279/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.11.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavciSodišče je prišlo do pravilnega zaključka, da organizacijska sprememba pomeni, da so postali trajno presežni vsi delavci zaposleni na inštitutu, za katere ni bilo mogoče najti drugega ustreznega dela.
VDS sodba Pdp 1607/2002 Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.10.2003odpravnina - trajno presežni delavci - insolventnost delodajalcaDoločba 19. čl. ZJSRS-C ni na novo vzpostavila pravne podlage za plačilo odpravnine delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, saj so tudi ti delavci trajno presežni delavci v smislu ZDR, ker jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov, med katere spada tudi ekonomski razlog na strani delodajalca, kar finančna reorganizacija in zmanjšanje števila delavcev tudi je, zato je treba glede pravice do odpravnine izhajati iz določbe 3. odst. 36.f čl. ZDR.Pravica delavca do odpravnine temelji na njegovih prispevkih iz dela v vsem času trajanja njegovega delovnega razmerja pri delodajalcu, zato gre delavcu odpravnina za vso delovno dobo pri delodajalcu, ne glede na to, ali je bila zaposlitev neprekinjena ali ne. Edini pogoj za pridobitev te pravice je, da je bil delavec zaposlen pri delodajalcu pred prenehanjem delovnega razmerja najmanj ...
VDSS sklep Pdp 125/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.06.2000trajni presežni delavci - postopek ugotovitve trajno presežnih delavcevČe sta tožnici, ki sta bili opredeljeni za trajno presežni delavki, občasno nadomeščali delavce tudi v drugih organizacijskih enotah in opravljali dela, za katera se je zahtevala druga strokovna izobrazba, znanje in zmožnosti, bi morala tožena stranka v postopku ugotavljanja presežnih delavcev opraviti primerjavo v takšni kategoriji delavcev, kot jih je bilo mogoče medsebojno razporejati v skladu z zakonom, sicer opredelitev za trajne presežke ni zakonita.
Sodba VIII Ips 138/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.06.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavciOb dejanskih ugotovitvah izpodbijane sodbe, na katere je revizijsko sodišče vezano, da tožena stranka ni opravila primerjave med vsemi primerjalnimi delavci, da ni sledila določbam svojega pravilnika pri ocenjevanju delovne uspešnosti in da je pri oceni uspešnosti upoštevala tudi bolniške odsotnosti, zaključek sodišča ni mogel biti drugačen, kot da je bil postopek ocenjevanja tožnice nezakonit, ker kriteriji za ohranitev delovnega razmerja niso bili uporabljeni objektivno.
Sodba VIII Ips 263/2004Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.04.2005prenehanje delovnega razmerja - presežni delavci - kategorije primerljivih delavcevZakon in kolektivne pogodbe zahtevajo v primeru ugotavljanja presežnih delavcev enakopravno obravnavanje vseh delavcev delodajalca na podlagi vnaprej določenih objektivnih kriterijev - tako pri določanju kategorij delavcev, med katerimi se ugotavljajo, kot glede meril, po katerih se ugotavljajo.
Sklep VIII Ips 90/2004Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.10.2004trajno presežni delavci - datum prenehanja delovnega razmerja - litispendencaSodišče zavrže tožbo, če tožnik uveljavlja tožbene zahtevke, o katerih že teče pravda.
Sodba VIII Ips 313/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.10.2003presežni delavci - ustrezna odpravnina - soglasje k znižanju odpravnineKadar iz dogovora ne bo povsem jasno, da je delavec izrecno pristal na odpravnino, ki je manjša kot bi bila odpravnina po 36f. členu ZDR (1990), je s pojmom "ustrezna odpravnina" mogoče razumeti le odpravnino po 36f. členu ZDR (1990). Taka odpravnina je namreč minimum, ki jo zakon zagotavlja presežnim delavcem zaradi prenehanja delovnega razmerja iz tega razloga.
VDSS sodba Pdp 1890/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.01.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - invalid -Če je bila delavcu priznana invalidnost III. kategorije z odločbo ZPIZ za nazaj, za čas pred dokončnostjo sklepa o trajnem višku, je bil nezakonito opredeljen za trajno presežnega delavca, čeprav v času odločanja delodajalca o trajno presežnih delavcih še ni bil invalid III. kategorije.
Sodba VIII Ips 236/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek28.02.2006presežni delavci - prednostna pravica do zaposlitveDoločba četrtega odstavka 36.f člena ZDR (1990) daje presežnemu delavcu potem, ko mu je delovno razmerje že prenehalo, prednostno pravico pri sklenitvi delovnega razmerja, če delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce. To pravico ima le, kolikor gre za delovna mesta, za katera izpolnjuje pogoje.
Sklep VIII Ips 366/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.02.2011presežni delavci - prevzem delavcev – odpravnina – upoštevanje delovne dobeOb upoštevanju načela enakega obravnavanja je sodna praksa štela tudi dejanski prevzem delavcev kot podlago za priznanje enakih pravic, torej priznanje delovne dobe, kot če delavec ni spremenil zaposlitve.
Sodba VIII Ips 170/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.01.2006presežni delavci - prevzem delavcev - neupravičena odsotnost z delaTožnici je bila skladno z določili 15. člena SKPG ponujena možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in pod enakimi pogoji, kot jih je imela pri toženi stranki pri drugem delodajalcu, kar pa je odklonila. Ker pa tožnica v času, ko ji je še trajalo delovno razmerje, ni prihajala na delo, je pravilen in zakonit tudi sklep, da ji delovno razmerje preneha prej, kot bi ji zaradi odklonitve zagotovljene pravice iz 30. člena ZDR, in sicer glede na to, da se na delo ni vrnila, s prvim dnem odsotnosti z dela.
Sodba VIII Ips 132/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.11.2005trajno presežni delavci - prenehanje delovnega razmerjaSodišče je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je tožnica postala trajno presežna delavka na delovnem mestu, na katerega je bila dokončno (celo pravnomočno) razporejena, da je bilo to mesto sistemizirano, da je tožnica z uvajanjem na njem pričela, da so obstajale organizacijske potrebe po ukinitvi delovnega mesta negovalke, da je bil pripravljen program razrešitve, da pa niso bili uporabljeni kriteriji za določitev trajno presežne delavke, ker ni bilo primerljivih delavk. Zato je zaključilo, da je tožena stranka izvedla postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev v skladu s predpisi, pri čemer tožnici ni uspelo dokazati zatrjevanih nepravilnosti. S takim zaključkom izpodbijane sodbe soglaša tudi revizijsko sodišče.
VDSS sodba Pdp 685/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.01.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merilaDelodajalec lahko naslednji kriterij za določitev presežnih delavcev uporabi samo, če na podlagi predhodnega kriterija presežnih delavcev ni mogoče določiti. Zato v primeru, ko delodajalec predhodnega kriterija strokovne izobrazbe ne uporabi pravilno, delavcu na podlagi naslednjega kriterija - delovne uspešnosti - delovno razmerje ne more zakonito prenehati. Pravilna uporaba predhodnega kriterija bi namreč lahko pomenila, da delavec ne bi bil uvrščen med presežke.
Sodba VIII Ips 194/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.10.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavciSodišče je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da revident v času, ko je bilo na razpolago delovno mesto vodje varstva pri delu (in bi se za delo še lahko dokvalificiral v šestih mesecih, kot to predvideva 36.a člen ZDR), še ni bil spoznan za trajno presežnega delavca, kasneje pa za to delovno mesto, po spremenjeni sistemizaciji, ni več izpolnjeval pogoja izobrazbe, kar pomeni, da se v šestih mesecih za opravljanje tega dela ne bi mogel dokvalificirati. Ker sprememba sistemizacije ni predmet tega spora, sodišče tudi ne more upoštevati niti revidentovih navedb o nepotrebnosti sprejema nove sistemizacije niti ne o šikanoznih razlogih tega postopka. Zato je tožena stranka pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi izdala revidentu sklep, po katerem mu je kot delavcu, katerega delo trajno ni bilo potrebno, delovno razmerje prenehalo.
VDSS sklep Pdp 1122/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.07.2009prenehanje delovnega razmerja - imuniteta sindikalnega zaupnika - presežni delavci - trajni presežkiSindikalne zaščite zaradi sindikalne dejavnosti ne uživa vsak sindikalni funkcionar v sindikalni organizaciji pri delodajalcu, ampak le imenovani oz. izvoljeni sindikalni poverjenik. Določba 5. člena ZDR varuje sindikalnega poverjenika, ki je sicer lahko opredeljen kot presežni delavec, pred začetkom teka šestmesečnega odpovednega roka po 36. e členu ZDR, saj le-ta začne teči šele po izteku mandata oz. v roku, določenem s kolektivno pogodbo.
VDSS sklep Pdp 217/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.01.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - posebno varstvo pred odpovedjoZDR določa zaščitene kategorije delavcev, vendar ne določa, da se ti delavci ne upoštevajo v programu razreševanja trajno presežnih delavcev. Delavci so zaščiteni le pred prenehanjem delovnega razmerja in ne pred uvrstitvijo med trajno presežne delavce.
VDSS sklep Pdp 770/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.05.1999prenehanje delovnega razmerja - presežni delavci - razporejanje delavcev - ocenjevanje delavcevPrvostopno sodišče mora ugotoviti, kakšne možnosti so bile glede tožnika - varnostnik I.- uporabljene v postopku razreševanja presežnih delavcev v skladu z 2. alinejo 1. odstavka 36a. člena ZDR, upoštevajoč njegovo strokovno izobrazbo ter razčistiti, kako so se pri toženi stranki ocenjevali vsi takšni delavci, ki jih je bilo mogoče medsebojno razporejati (13.čl SKPG-93).

Izberi vse|Izvozi izbrane