Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZvcmRlcj1kYXRlJmRpcmVjdGlvbj1hc2M=
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 25/95Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.11.1995delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogovDelavce, katerih delo naj bi postalo trajno nepotrebno, je treba tako ob upoštevanju določb 36.b člena novele zakona o delovnih razmerjih, kot tudi določb splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 31/90), enako pa tudi iz nje izhajajočih kolektivnih pogodb panog, primerjati z drugimi delavci, da bi tako lahko po prej določenih izločilnih kriterijih prišli do tistih delavcev, ki bodo na koncu dejansko določeni kot trajni presežki. Določbe tretjega odstavka 5. člena ZDR, ki temeljijo na konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju, jasno določajo, da sindikalnega poverjenika (zaupnika) v času trajanja njegove funkcije zaradi sindikalne dejavnosti brez soglasja sindikata ni mogoče uvrstiti med presežke delavcev.
Sodba VIII Ips 55/94Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.1995delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - trajni presežki - odpravninaDelavec je upravičen do odpravnine po tretjem odstavku 36. f člena ZDR le v primeru, če je bil izveden celoten postopek za ugotavljanje trajnih presežkov delavcev. Če postopek po krivdi delodajalca ni bil izveden in mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja podjetja, lahko uveljavlja škodo za katero misli, da mu je nastala, v odškodninskem postopku.
VDS Sklep Pdp 1778/94Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.04.1996odpravnina - prenehanje potreb po delavcih - sporazumPri presoji o zahtevku tožnika za izplačilo razlike med izplačano odpravnino po sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, kot trajno presežni delavec po 36. d čl. ZDR v katerem je določena tudi odpravnina in odpravnina, ki bi delavcu šla po določilih 36. f čl. ZDR, je potrebno ugotoviti, kakšna je bila volja delavca ob podpisu sporazuma o odpravnini. 
VDSS sodba Pdp 26/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.09.1996prenehanje delovnega razmerja - odpravnina - pravica do odpravninePravica do odpravnine po 36f členu ZDR je vezana na razlog prenehanja delovnega razmerja, to je na dokončen sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov. Sodišče ne more samo ugotoviti, da bi delavec moral biti opredeljen kot trajni presežek in nadomestiti postopka v organizaciji.
VDSS sodba Pdp 2370/94Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.09.1996prenehanje delovnega razmerja - nujni operativni razlogi - trajno presežni delavec - ugovor - bolniška odsotnost - tek rokov - dokončnost sklepa - udeležba na seji pritožbenega organaNevabljenje delavca in njegovega pooblaščenca na sejo pritožbenega organa, ki odloča o ugovoru delavca zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, zaradi trajnega prenehanja potreb po delu, predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Če sodišče razveljavi le sklep ugovornega organa delodajalca, ne pa tudi sklep organa prve stopnje delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavcu zaradi trajnega prenehanja potreb po delu, v skladu z 2. točko 1. odst. 24. člena ZDSS samo odloči o pravicah delavca iz delovnega razmerja. Takšnemu delavcu preneha delovno razmerje v 6 mesecih po pravnomočnosti sodbe sodišča. Zgolj predložitev in podpis pogodbe o zaposlitvi, s katero se tudi ne spreminjajo pravice in obveznosti delavca, po tem ko je že dokončno odločeno o prenehanju delovnega razmerja delavcu zaradi trajnega prenehanja potreb po delu, vendar delovno razmerje delavcu še ni prenehalo, ker še ni potekel 6 mesečni rok po 36e členu ZDR, ne pomeni razveljavitve...
VDS sodba Pdp 2244/94Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.10.1996prenehanje delovnega razmerja - trajno prenehanje potreb - kršitev postopka na ugovornem organu1. Opustitev vabljenja delavca in njegovega pooblaščenca na sejo drugostopenjskega organa, ki obravnava ugovor delavca zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka. 2. Če sodišče razveljavi odločitev delodajalca in samo odloči o pravici delavca - nadomesti odločitev delodajalca, začne teči 6 mesečni odpovedni rok delavcu, kateremu delovno razmerje preneha zaradi nujnih operativnih razlogov, s pravnomočnostjo sodne odločbe. 
Sodba VIII Ips 40/96Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.11.1996delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - izredna pravna sredstva - revizijaSodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa disciplinskih organov na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje, vzpostavilo in naložilo tožencu, da tožniku plača nadomestilo osebnega dohodka s pripadki in plača tudi vse prispevke na način, kot je določeno v sodbi. Na pritožbo toženca je sodišče druge stopnje odločilo, da ostane sodba sodišča prve stopnje v veljavi. Revizijsko sodišče je revizijo dveh organizacij toženca zavrnilo kot neutemeljeno. Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka in oba sklepa disciplinskih organov so tako splošni, da iz njih ni mogoče ugotoviti katere hujše kršitve delovnih obveznosti, ki so opredeljene v splošnem aktu, je tožnik storil in ker toženec ni dokazal, da je tožnik storil hujše kršitve delovnih obveznosti, je izpodbijana sodba sodišča druge stopnje zakonita.
VDSS sodba Pdp 551/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.11.1996sodba na podlagi izostanka - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - suspenz - nadomestilo plačeKer je izpolnjenih vseh 6 taksativno določenih pogojev iz 332. člena ZPP je sodišče s sodbo zaradi izostanka tožencu utemeljeno naložilo v izplačilo s tožbenim zahtevkom uveljavljeno razliko do polnega zneska plače za čas suspenza in razliko nadomestila plače v šestmesečnem odpovednem roku zaradi trajnega prenehanja potreb po tožnikovem delu.
VDSS sodba Pdp 51/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.11.1996prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnostPostopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev ni bil izpeljan zakonito, saj ni bila ugotovljena delovna uspešnost kot temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve v skladu z 12. členom splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo sklepe o prenehanju delovnega razmerja tožencema utemeljeno razveljavilo. Pravilno je ugotovilo, da tožnikoma delovno razmerje na takšni podlagi ni prenehalo in da še traja z vsemi pravicami.
VDSS sodba Pdp 263/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.12.1996prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - višina nadomestila plače - plača med odpovednim rokom - kolektivna pogodbaGlede na načelo, da kolektivna pogodba lahko vselej določi širši obseg pravic od zakonsko zagotovljenega minimuma in je s panožno kolektivno pogodbo zagotovljena višina nadomestila plače neposredno iztožljiva, je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tožencu pravilno naložilo plačilo razlike med že izplačanim nadomestilom v višini zajamčenega nadomestila plače in pripadajočim v višini izhodiščnega osebnega dohodka za sporno obdobje za V. tarifni razred, povečanega za ustrezen odstotek ob upoštevanju tožničinega minulega dela.
Sklep VIII Ips 103/96Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.12.1996delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje potreb po delavcih - kriteriji razreševanja presežnih delavcevProgram razreševanja presežnih delavcev ni v celoti nezakonit, če so v njem navedeni kriteriji o razreševanju presežnih delavcev drugačni od tistih določenih v splošnem aktu. V takem primeru se pač uporabi splošni akt.
VDS sodba Pdp 597/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.01.1997trajni presežek - odpravnina - razporeditev k drugemu delodajalcuTožena stranka se je s sporazumom o razporeditvi delavcev, po katerem so delavci, ki so bili določeni za trajno presežne delavce v drugi družbi in so jim bili izdani sklepi o prenehanju delovnega razmerja, zavezala, da bo te delavce prevzela za čas 6 mesecev, obenem pa, da bo z njihovim prevzemom prevzela tudi vse pravice iz delovnega razmerja in tudi posledice, ki izhajajo iz sklepov o določitvi trajno presežnih delavcev in prenehanju delovnega razmerja. Ti sklepi (ki jih je izdala druga družba) sicer ne določajo odpravnine, vendar ne glede na to pravica do odpravnine trajno presežnemu delavcu izhaja že iz 36.f člena Zakona o delovnih razmerjih in predstavlja tudi eno od "posledic, ki izhajajo iz sklepa o ugotovitvi trajnega tehnološkega presežka," kot se glasi določba 3. člena Sporazuma o razporeditvi, zaradi česar je zavezana k plačilu odpravnine tudi tožena stranka.Navodilo Ministrstva za delo, družino in...
Sklep in Sodba VIII Ips 69/96Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.01.1997izredna pravna sredstva - dovoljenost revizije - pravni interesRevizijo je po prvem odstavku 382. člena ZPP dovoljeno vložiti zoper pravnomočno odločbo, izdano na drugi stopnji. Ker tudi za to pravno sredstvo velja procesna predpostavka pravnega interesa, je revizija dovoljena le zoper tisti del drugostopne sodbe, ki ga je stranka v pritožbenem postopku neuspešno izpodbijala.
VDS sodba Pdp 497/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.01.1997odpravnina - trajni presežek - prenehanje delovnega razmerja - odpoved pravici do odpravnineOdpravnina po 36.f čl. ZDR ni neodtujljiva pravica delavca, zato se ji delavec lahko pravno veljavno odpove. Ker so se tožniki odpovedali pravici do odpravnine pod pogojem, da bodo od Zavoda za zaposlovanje prejeli izplačana nadomestila za brezposelnost v enkratnem znesku in je bil ta pogoj izpolnjen, sedaj ne morejo uspešno uveljavljati izplačila odpravnine po 36.f čl. ZDR pred sodiščem. 
VDS odločba Pdp 1960/94Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore31.01.1997odpravnina trajno presežnemu delavcu - zahtevek za vrnitev odpravnine - vročitev odločbeZahtevek za vračilo odpravnine trajno presežnemu delavcu je mogoče utemeljeno uveljavljati le, ko odpade pravna podlaga, na podlagi katere je prišlo do izplačila odpravnine, to je šele po pravmomočnosti odločitve sodišča o razveljavitvi sklepov o prenehanju delovnega razmerja. Gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, v skladu 4. odstavka 21. člena ZOR, terjatev iz tega naslova pa niti ne nastane pred pravnomočno odločitvijo sodišča o razveljavitvi sklepov o prenehanju delovnega razmerja.Zaradi tega tudi ni mogoče govoriti o njeni zapadlosti do konca glavne obravnave (v kateri se odloča tudi o zakonitosti sklepov o prenehanju delovnega razmerja), ki je procesna predpostavka za odločanje o dajatvenem zahtevku po nasprotni tožbi, zaradi česar sodišče o takšnem zahtevku ne bi smelo vsebinsko odločati.Vročitev dokončne odločbe delodajalca le delavcu, ne pa tudi njegovemu pooblaščencu, ne vpliva ali more vplivati na zakonitost in pravilnost odločbe...
Sklep VIII Ips 14/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.04.1997delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogovV primeru, ko so delavci ocenjeni po vseh kriterijih za določitev trajnih presežkov, sodišče napačno uporabi materialno pravo, če razveljavi sklepe o prenehanju delovnega razmerja, ker da je nezakonito upoštevana kumulativna ocena, ne da bi samo ugotovilo za vsakega delavca - tožnika posebej, če mu ne bi bil presežek tudi v primeru upoštevanja samo delovne uspešnosti.
Sklep VIII Ips 9/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.05.1997delovno razmerje pri delodajalcu - način sklenitve delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - odpravninaDelovna doba se delavcu, ki je bil prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma delodajalcu (15. člen ZTPDR) upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve. To pomeni, da se lahko institut prevzema oziroma razporeditve k drugemu delodajalcu oziroma v drugo organizacijo obravnava kot delovnopravna kontinuiteta z vsemi posledicami.
Sklep VIII Ips 16/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek27.05.1997prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - brezposelnost - denarno nadomestiloKer ZZZPB taksativno našteva razloge, ki preprečujejo možnost priznanja pravice do denarnega nadomestila, soglasje iz 36. d člena ZDR ne more biti razlog za zakonito zavrnitev pravice do denarnega nadomestila.
Sodba VIII Ips 85/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.09.1997delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - ocena delovne uspešnosti - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogovOcena delovne uspešnosti je lahko razlog za določitev trajno presežnega delavca le, če ugotavljanje delovne uspešnosti temelji na v naprej sprejetih merilih. Tudi delavec, ki ni razporejen oziroma ne dela, je lahko opredeljen kot trajni presežek, vendar ne po kriteriju delovne uspešnosti, pač pa po ostalih kriterijih.
Sodba in Sklep VIII Ips 80/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek28.10.1997delovno razmerje pri delodajalcu - odpravnina - vsebina obveznosti delodajalca v dokončnem sklepuPod izrazom "obveznosti" je treba razumeti tiste obveznosti, ki sta jih kot zakoniti sestavni del dokončnega sklepa opredelili in sprejeli obe stranki. Na podlagi soglasja tožnikom izdane dokončne odločbe tožene stranke vsebujejo vse elemente pogodbe, s katero so stranke določile vsebino obveznosti tožene stranke (smiselno določilu 26. člena Zakona o obligacijskih razmerjih).

Izberi vse|Izvozi izbrane