Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 358cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNj
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 998/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.09.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - delovna uspešnost - objektivna ocenaAdministrativnih oz. režijskih del praviloma ni mogoče normirati, zato je potrebno delovno uspešnost oceniti, kar lahko storijo le neposredno nadrejeni delavci. Vsaka ocena, ki jo poda nadrejeni o delavcu, je nujno subjektivna. Varovalo med dopustno realno oceno in nedopustno, s katero se delodajalec želi rešiti delavca iz drugih razlogov, je ocenjevanje, ki se uporablja dlje časa in usklajevanje predlaganih ocen z drugimi vodji. Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je za oceno delovne uspešnosti uporabila ocene iz modela vrednotenja del, ki vsebujejo tudi kriterije kvalitete opravljenega dela kot element razvrstitve delavcev v razrede, zato ni bila dolžna posebej izdelati kriterijev za ocenjevanje delovne uspešnosti za potrebe razreševanje presežnih delavcev.
VDSS sodba Pdp 975/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.02.1999pasivna legitimacija - pravno nasledstvo - banke - UZITUL - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnostPodana je pasivna legitimacija KBM d.d., čeprav je po določbah Ustavnega zakona o dopolnitvah Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS (Ur. l. RS, št. 45/I/94) NOVA KBM d.d. prevzela poleg ostalih tudi vse obveznosti do zaposlovanja delavcev v prejšnji KBM d.d., saj je prvotožena KBM izdala tožniku izpodbijane sklepe o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov in je zato pasivno legitimirana v tem individualnem delovnem sporu poleg NOVE KBM d.d..
VDSS sodba Pdp 956/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.02.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnostKriterij delovne uspešnosti je po 4. odst. 13. člena SKPG-93 mogoče uporabiti le ob vnaprej določenih merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti. Če tega delodajalec nima, je treba šteti, da je delovna uspešnost delavcev enaka in je treba uporabiti nadaljnje korekcijske kriterije.
VDSS sodba Pdp 943/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.08.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - delavka - zahteve delovnega mestaDelodajalec s splošnim aktom ni opredelil težkih fizičnih del in tistih del, ki jih delavke ne smejo opravljati glede na svoje fizične sposobnosti, zato v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev ne more šteti, da gre za "moška" dela, na katera ni mogoče razporediti presežnih delavk.
Sklep VIII Ips 9/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.05.1997delovno razmerje pri delodajalcu - način sklenitve delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - odpravninaDelovna doba se delavcu, ki je bil prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma delodajalcu (15. člen ZTPDR) upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve. To pomeni, da se lahko institut prevzema oziroma razporeditve k drugemu delodajalcu oziroma v drugo organizacijo obravnava kot delovnopravna kontinuiteta z vsemi posledicami.
VDSS sodba Pdp 870/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.02.2000prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - nezakonit ukrep - odškodninaDelavcu, kateremu je delovno razmerje nezakonito prenehalo, pripada po določilu 4. odst. 23. člena Splošne kolektivne pogodba za gospodarstvo (Ur.l. RS, št. 13/93), odškodnina v višini najmanj šest povprečnih bruto plač delavca v zadnjih treh mesecih dela. 35. člen SKPG-93 določa, da so vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače, nadomestila in druge osebne dohodke, bruto zneski, če ni v posameznem členu izrecno določeno, da gre za neto zneske, zato delavcu pripada odškodnina po izračunu bruto in ne neto plače.
Sodba VIII Ips 85/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.09.1997delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - ocena delovne uspešnosti - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogovOcena delovne uspešnosti je lahko razlog za določitev trajno presežnega delavca le, če ugotavljanje delovne uspešnosti temelji na v naprej sprejetih merilih. Tudi delavec, ki ni razporejen oziroma ne dela, je lahko opredeljen kot trajni presežek, vendar ne po kriteriju delovne uspešnosti, pač pa po ostalih kriterijih.
Sodba in Sklep VIII Ips 80/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek28.10.1997delovno razmerje pri delodajalcu - odpravnina - vsebina obveznosti delodajalca v dokončnem sklepuPod izrazom "obveznosti" je treba razumeti tiste obveznosti, ki sta jih kot zakoniti sestavni del dokončnega sklepa opredelili in sprejeli obe stranki. Na podlagi soglasja tožnikom izdane dokončne odločbe tožene stranke vsebujejo vse elemente pogodbe, s katero so stranke določile vsebino obveznosti tožene stranke (smiselno določilu 26. člena Zakona o obligacijskih razmerjih).
VSC sodba Cp 770/99Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek14.01.2000odškodninska odgovornost - objektivna odgovornostDelo na višini velja praviloma za delo s povečano nevarnostjo, enako torej tudi delo na lestvi na višini. Da bi tožena stranka uspela s svojimi ugovori, da je tudi tožnik ravnal nepravilno, ko je sestopil z lestve, bi morala dokazati, da ni ravnal tako, kot bi v danih razmerah moral ravnati. Pri tem pa bi delovna organizacija morala tudi dokazati, da takšnega (nepravilnega) ravnanja o škodi ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti. 
VDSS sklep Pdp 770/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.05.1999prenehanje delovnega razmerja - presežni delavci - razporejanje delavcev - ocenjevanje delavcevPrvostopno sodišče mora ugotoviti, kakšne možnosti so bile glede tožnika - varnostnik I.- uporabljene v postopku razreševanja presežnih delavcev v skladu z 2. alinejo 1. odstavka 36a. člena ZDR, upoštevajoč njegovo strokovno izobrazbo ter razčistiti, kako so se pri toženi stranki ocenjevali vsi takšni delavci, ki jih je bilo mogoče medsebojno razporejati (13.čl SKPG-93).
VDS Sklep Pdp 77/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.01.2000prenehanje delovnega razmerja - nesodelovanje sindikata pri sprejemu programa trajno presežnih delavcev1. Nesodelovanje sindikata pri sprejemanju programa trajno presežnih delavcev pomeni relativno kršitev pravil postopka. 2. Delodajalec je dolžan omogočiti sodelovanje sindikata le, če je le-ta pri njem organiziran, sindikata dejavnosti pa le, če delavci tako zahtevajo. 
Sklep in Sodba VIII Ips 69/96Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.01.1997izredna pravna sredstva - dovoljenost revizije - pravni interesRevizijo je po prvem odstavku 382. člena ZPP dovoljeno vložiti zoper pravnomočno odločbo, izdano na drugi stopnji. Ker tudi za to pravno sredstvo velja procesna predpostavka pravnega interesa, je revizija dovoljena le zoper tisti del drugostopne sodbe, ki ga je stranka v pritožbenem postopku neuspešno izpodbijala.
VDSS sodba Pdp 685/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.01.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merilaDelodajalec lahko naslednji kriterij za določitev presežnih delavcev uporabi samo, če na podlagi predhodnega kriterija presežnih delavcev ni mogoče določiti. Zato v primeru, ko delodajalec predhodnega kriterija strokovne izobrazbe ne uporabi pravilno, delavcu na podlagi naslednjega kriterija - delovne uspešnosti - delovno razmerje ne more zakonito prenehati. Pravilna uporaba predhodnega kriterija bi namreč lahko pomenila, da delavec ne bi bil uvrščen med presežke.
VDSS sklep Pdp 640/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.01.2001prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - začasni presežni delavci - nadomestilo plačeČeprav je bil delavec na začasnem čakanju, ko mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje zaradi neopravičenega izostanka pet delovnih dni, mu po ugotovljeni nezakonitosti odločb delodajalca pripada nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini, kot če bi delal, ne pa kot da bi bil na začasnem čakanju na delo.
VDS sodba Pdp 597/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.01.1997trajni presežek - odpravnina - razporeditev k drugemu delodajalcuTožena stranka se je s sporazumom o razporeditvi delavcev, po katerem so delavci, ki so bili določeni za trajno presežne delavce v drugi družbi in so jim bili izdani sklepi o prenehanju delovnega razmerja, zavezala, da bo te delavce prevzela za čas 6 mesecev, obenem pa, da bo z njihovim prevzemom prevzela tudi vse pravice iz delovnega razmerja in tudi posledice, ki izhajajo iz sklepov o določitvi trajno presežnih delavcev in prenehanju delovnega razmerja. Ti sklepi (ki jih je izdala druga družba) sicer ne določajo odpravnine, vendar ne glede na to pravica do odpravnine trajno presežnemu delavcu izhaja že iz 36.f člena Zakona o delovnih razmerjih in predstavlja tudi eno od "posledic, ki izhajajo iz sklepa o ugotovitvi trajnega tehnološkega presežka," kot se glasi določba 3. člena Sporazuma o razporeditvi, zaradi česar je zavezana k plačilu odpravnine tudi tožena stranka. Navodilo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve glede izplačila odpravnine oz. višine...
VDSS sodba Pdp 551/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.11.1996sodba na podlagi izostanka - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - suspenz - nadomestilo plačeKer je izpolnjenih vseh 6 taksativno določenih pogojev iz 332. člena ZPP je sodišče s sodbo zaradi izostanka tožencu utemeljeno naložilo v izplačilo s tožbenim zahtevkom uveljavljeno razliko do polnega zneska plače za čas suspenza in razliko nadomestila plače v šestmesečnem odpovednem roku zaradi trajnega prenehanja potreb po tožnikovem delu.
Sodba VIII Ips 55/94Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.1995delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - trajni presežki - odpravninaDelavec je upravičen do odpravnine po tretjem odstavku 36. f člena ZDR le v primeru, če je bil izveden celoten postopek za ugotavljanje trajnih presežkov delavcev. Če postopek po krivdi delodajalca ni bil izveden in mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja podjetja, lahko uveljavlja škodo za katero misli, da mu je nastala, v odškodninskem postopku.
VDS sklep Pdp 539/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.03.2001trajni presežek - ekonomski interesZmanjšanje konkurenčne sposobnosti na svetovnem trgu, velike obremenitve iz naslova davkov in prispevkov od plač, konstantno veliko število odsotnih delavcev zaradi bolniškega staleža in negativni poslovni izid v letu 1994 in 1995, ker je imelo za posledico tudi težave pri izplačilu plač, so ekonomski razlogi, ki se štejejo za nujne operativne razloge v smislu 29. člena ZDR, zaradi katerih preneha potreba po delavcih za dalj kot šest mesecev. 
Sodba II Ips 522/97Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.12.1998povzročitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - delujoča motorna žaga kot nevarna stvar - nesreča pri delu - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - kršitev predpisov o varstvu pri delu - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodninaPoleg objektivne je podana tudi toženčeva subjektivna odgovornost, ker je po ugotovitvah obeh nižjih sodišč opustil potrebne in predpisane varnostne ukrepe, saj je dopuščal delo na žagi brez uporabe ščitnika in ni opravljal potrebne in predpisane kontrole (1.odst. 154. člena ZOR). Ob kumulaciji toženčeve objektivne in subjektivne odgovornosti za nastalo škodo v konkurenci s tožnikovim prispevkom, ki je v tem, da je kljub svoji izkušenosti in poznavanju predpisov o varstvu pri delu žago uporabljal brez ščitnika in tudi sam kršil predpise o varstvu pri delu, je toženčeva odškodninska odgovornost strožja in večja. Tožnikov soprispevek k nastanku škode v smislu tretjega odstavka 177. člena ZOR zato ne more biti večji od 40%, kot ga je opredelilo sodišče druge stopnje.
VDSS sodba Pdp 51/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.11.1996prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnostPostopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev ni bil izpeljan zakonito, saj ni bila ugotovljena delovna uspešnost kot temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve v skladu z 12. členom splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo sklepe o prenehanju delovnega razmerja tožencema utemeljeno razveljavilo. Pravilno je ugotovilo, da tožnikoma delovno razmerje na takšni podlagi ni prenehalo in da še traja z vsemi pravicami.

Izberi vse|Izvozi izbrane