Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VDSS sodba Pdp 998/97 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 22.09.1999 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - delovna uspešnost - objektivna ocena Administrativnih oz. režijskih del praviloma ni mogoče normirati, zato je potrebno delovno uspešnost oceniti, kar lahko storijo le neposredno nadrejeni delavci. Vsaka ocena, ki jo poda nadrejeni o delavcu, je nujno subjektivna. Varovalo med dopustno realno oceno in nedopustno, s katero se delodajalec želi rešiti delavca iz drugih razlogov, je ocenjevanje, ki se uporablja dlje časa in usklajevanje predlaganih ocen z drugimi vodji.
Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je za oceno delovne uspešnosti uporabila ocene iz modela vrednotenja del, ki vsebujejo tudi kriterije kvalitete opravljenega dela kot element razvrstitve delavcev v razrede, zato ni bila dolžna posebej izdelati kriterijev za ocenjevanje delovne uspešnosti za potrebe razreševanje presežnih delavcev. VDSS sodba Pdp 975/97 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 26.02.1999 pasivna legitimacija - pravno nasledstvo - banke - UZITUL - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnost Podana je pasivna legitimacija KBM d.d., čeprav je po določbah Ustavnega zakona o dopolnitvah Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS (Ur. l. RS, št. 45/I/94) NOVA KBM d.d. prevzela poleg ostalih tudi vse obveznosti do zaposlovanja delavcev v prejšnji KBM d.d., saj je prvotožena KBM izdala tožniku izpodbijane sklepe o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov in je zato pasivno legitimirana v tem individualnem delovnem sporu poleg NOVE KBM d.d.. VDSS sodba Pdp 956/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 23.02.2001 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnost Kriterij delovne uspešnosti je po 4. odst. 13. člena SKPG-93 mogoče uporabiti le ob vnaprej določenih merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti. Če tega delodajalec nima, je treba šteti, da je delovna uspešnost delavcev enaka in je treba uporabiti nadaljnje korekcijske kriterije. VDSS sodba Pdp 943/97 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 26.08.1999 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - delavka - zahteve delovnega mesta Delodajalec s splošnim aktom ni opredelil težkih fizičnih del in tistih del, ki jih delavke ne smejo opravljati glede na svoje fizične sposobnosti, zato v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev ne more šteti, da gre za "moška" dela, na katera ni mogoče razporediti presežnih delavk. Sklep VIII Ips 9/97 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 13.05.1997 delovno razmerje pri delodajalcu - način sklenitve delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - odpravnina Delovna doba se delavcu, ki je bil prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma delodajalcu (15. člen ZTPDR) upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve. To pomeni, da se lahko institut prevzema oziroma razporeditve k drugemu delodajalcu oziroma v drugo organizacijo obravnava kot delovnopravna kontinuiteta z vsemi posledicami. VDSS sodba Pdp 870/98 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 03.02.2000 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - nezakonit ukrep - odškodnina Delavcu, kateremu je delovno razmerje nezakonito prenehalo, pripada po določilu 4. odst. 23. člena Splošne kolektivne pogodba za gospodarstvo (Ur.l. RS, št. 13/93), odškodnina v višini najmanj šest povprečnih bruto plač delavca v zadnjih treh mesecih dela. 35. člen SKPG-93 določa, da so vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače, nadomestila in druge osebne dohodke, bruto zneski, če ni v posameznem členu izrecno določeno, da gre za neto zneske, zato delavcu pripada odškodnina po izračunu bruto in ne neto plače. Sodba VIII Ips 85/97 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 09.09.1997 delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - ocena delovne uspešnosti - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov Ocena delovne uspešnosti je lahko razlog za določitev trajno presežnega delavca le, če ugotavljanje delovne uspešnosti temelji na v naprej sprejetih merilih.
Tudi delavec, ki ni razporejen oziroma ne dela, je lahko opredeljen kot trajni presežek, vendar ne po kriteriju delovne uspešnosti, pač pa po ostalih kriterijih. Sodba in Sklep VIII Ips 80/97 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 28.10.1997 delovno razmerje pri delodajalcu - odpravnina - vsebina obveznosti delodajalca v dokončnem sklepu Pod izrazom "obveznosti" je treba razumeti tiste obveznosti, ki sta jih kot zakoniti sestavni del dokončnega sklepa opredelili in sprejeli obe stranki. Na podlagi soglasja tožnikom izdane dokončne odločbe tožene stranke vsebujejo vse elemente pogodbe, s katero so stranke določile vsebino obveznosti tožene stranke (smiselno določilu 26. člena Zakona o obligacijskih razmerjih). VSC sodba Cp 770/99 Višje sodišče v Celju Civilni oddelek 14.01.2000 odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost Delo na višini velja praviloma za delo s povečano nevarnostjo, enako torej tudi delo na lestvi na višini. Da bi tožena stranka uspela s svojimi ugovori, da je tudi tožnik ravnal nepravilno, ko je sestopil z lestve, bi morala dokazati, da ni ravnal tako, kot bi v danih razmerah moral ravnati. Pri tem pa bi delovna organizacija morala tudi dokazati, da takšnega (nepravilnega) ravnanja o škodi ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti. VDSS sklep Pdp 770/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 28.05.1999 prenehanje delovnega razmerja - presežni delavci - razporejanje delavcev - ocenjevanje delavcev Prvostopno sodišče mora ugotoviti, kakšne možnosti so bile glede tožnika - varnostnik I.- uporabljene v postopku razreševanja presežnih delavcev v skladu z 2. alinejo 1. odstavka 36a. člena ZDR, upoštevajoč njegovo strokovno izobrazbo ter razčistiti, kako so se pri toženi stranki ocenjevali vsi takšni delavci, ki jih je bilo mogoče medsebojno razporejati (13.čl SKPG-93). VDS Sklep Pdp 77/98 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 14.01.2000 prenehanje delovnega razmerja - nesodelovanje sindikata pri sprejemu programa trajno presežnih delavcev 1. Nesodelovanje sindikata pri sprejemanju programa trajno presežnih delavcev pomeni relativno kršitev pravil postopka.
2. Delodajalec je dolžan omogočiti sodelovanje sindikata le, če je le-ta pri njem organiziran, sindikata dejavnosti pa le, če delavci tako zahtevajo. Sklep in Sodba VIII Ips 69/96 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 14.01.1997 izredna pravna sredstva - dovoljenost revizije - pravni interes Revizijo je po prvem odstavku 382. člena ZPP dovoljeno vložiti zoper pravnomočno odločbo, izdano na drugi stopnji. Ker tudi za to pravno sredstvo velja procesna predpostavka pravnega interesa, je revizija dovoljena le zoper tisti del drugostopne sodbe, ki ga je stranka v pritožbenem postopku neuspešno izpodbijala. VDSS sodba Pdp 685/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 25.01.2001 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila Delodajalec lahko naslednji kriterij za določitev presežnih delavcev uporabi samo, če na podlagi predhodnega kriterija presežnih delavcev ni mogoče določiti. Zato v primeru, ko delodajalec predhodnega kriterija strokovne izobrazbe ne uporabi pravilno, delavcu na podlagi naslednjega kriterija - delovne uspešnosti - delovno razmerje ne more zakonito prenehati. Pravilna uporaba predhodnega kriterija bi namreč lahko pomenila, da delavec ne bi bil uvrščen med presežke. VDSS sklep Pdp 640/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 18.01.2001 prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - začasni presežni delavci - nadomestilo plače Čeprav je bil delavec na začasnem čakanju, ko mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje zaradi neopravičenega izostanka pet delovnih dni, mu po ugotovljeni nezakonitosti odločb delodajalca pripada nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini, kot če bi delal, ne pa kot da bi bil na začasnem čakanju na delo. VDS sodba Pdp 597/95 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 10.01.1997 trajni presežek - odpravnina - razporeditev k drugemu delodajalcu Tožena stranka se je s sporazumom o razporeditvi delavcev, po katerem so delavci, ki so bili določeni za trajno presežne delavce v drugi družbi in so jim bili izdani sklepi o prenehanju delovnega razmerja, zavezala, da bo te delavce prevzela za čas 6 mesecev, obenem pa, da bo z njihovim prevzemom prevzela tudi vse pravice iz delovnega razmerja in tudi posledice, ki izhajajo iz sklepov o določitvi trajno presežnih delavcev in prenehanju delovnega razmerja. Ti sklepi (ki jih je izdala druga družba) sicer ne določajo odpravnine, vendar ne glede na to pravica do odpravnine trajno presežnemu delavcu izhaja že iz 36.f člena Zakona o delovnih razmerjih in predstavlja tudi eno od "posledic, ki izhajajo iz sklepa o ugotovitvi trajnega tehnološkega presežka," kot se glasi določba 3. člena Sporazuma o razporeditvi, zaradi česar je zavezana k plačilu odpravnine tudi tožena stranka.
Navodilo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve glede izplačila odpravnine oz. višine... VDSS sodba Pdp 551/95 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 27.11.1996 sodba na podlagi izostanka - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - suspenz - nadomestilo plače Ker je izpolnjenih vseh 6 taksativno določenih pogojev iz 332. člena ZPP je sodišče s sodbo zaradi izostanka tožencu utemeljeno naložilo v izplačilo s tožbenim zahtevkom uveljavljeno razliko do polnega zneska plače za čas suspenza in razliko nadomestila plače v šestmesečnem odpovednem roku zaradi trajnega prenehanja potreb po tožnikovem delu. Sodba VIII Ips 55/94 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 19.12.1995 delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - trajni presežki - odpravnina Delavec je upravičen do odpravnine po tretjem odstavku 36. f člena ZDR le v primeru, če je bil izveden celoten postopek za ugotavljanje trajnih presežkov delavcev. Če postopek po krivdi delodajalca ni bil izveden in mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja podjetja, lahko uveljavlja škodo za katero misli, da mu je nastala, v odškodninskem postopku. VDS sklep Pdp 539/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 08.03.2001 trajni presežek - ekonomski interes Zmanjšanje konkurenčne sposobnosti na svetovnem trgu, velike obremenitve iz naslova davkov in prispevkov od plač, konstantno veliko število odsotnih delavcev zaradi bolniškega staleža in negativni poslovni izid v letu 1994 in 1995, ker je imelo za posledico tudi težave pri izplačilu plač, so ekonomski razlogi, ki se štejejo za nujne operativne razloge v smislu 29. člena ZDR, zaradi katerih preneha potreba po delavcih za dalj kot šest mesecev. Sodba II Ips 522/97 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 02.12.1998 povzročitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - delujoča motorna žaga kot nevarna stvar - nesreča pri delu - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - kršitev predpisov o varstvu pri delu - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina Poleg objektivne je podana tudi toženčeva subjektivna odgovornost, ker je po ugotovitvah obeh nižjih sodišč opustil potrebne in predpisane varnostne ukrepe, saj je dopuščal delo na žagi brez uporabe ščitnika in ni opravljal potrebne in predpisane kontrole (1.odst. 154. člena ZOR). Ob kumulaciji toženčeve objektivne in subjektivne odgovornosti za nastalo škodo v konkurenci s tožnikovim prispevkom, ki je v tem, da je kljub svoji izkušenosti in poznavanju predpisov o varstvu pri delu žago uporabljal brez ščitnika in tudi sam kršil predpise o varstvu pri delu, je toženčeva odškodninska odgovornost strožja in večja. Tožnikov soprispevek k nastanku škode v smislu tretjega odstavka 177. člena ZOR zato ne more biti večji od 40%, kot ga je opredelilo sodišče druge stopnje. VDSS sodba Pdp 51/95 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 27.11.1996 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnost Postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev ni bil izpeljan zakonito, saj ni bila ugotovljena delovna uspešnost kot temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve v skladu z 12. členom splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo sklepe o prenehanju delovnega razmerja tožencema utemeljeno razveljavilo. Pravilno je ugotovilo, da tožnikoma delovno razmerje na takšni podlagi ni prenehalo in da še traja z vsemi pravicami.
