Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 366cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNj
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep I R 128/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.11.2005določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču delegacija pristojnosti - vsakodnevni delovni stiki med sodnico in stranko v postopkuPo presoji vrhovnega sodišča bi utegnila okoliščina o vsakodnevnih delovnih stikih predsednice sodišča in tajnice njenega urada utemeljevati drug procesni institut, ne utemeljuje pa ta okoliščina prenosa pristojnosti. Tudi vsakodnevni stiki sodnikov z delavci na sodišču sami po sebi ne pomenijo razloga iz navedene zakonske določbe.
VSC Sodba I Cpg 217/2017Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek29.11.2017sodba na podlagi pripoznave - izjava o pripoznavi tožbenega zahtevka - časovne meje pravnomočnostiNe glede na neutemeljenost pritožbe pritožbeno sodišče pojasnjuje, sodbo na podlagi pripoznave je dopustno izdati le tedaj, če tožena stranka delno ali v celoti pripozna tožbeni zahtevek, kar pomeni, da mora dati nedvoumno izjavo, da pripoznava tožbeni zahtevek (316. člen ZPP). Plačila po tožbenem zahtevku ne predstavljajo takšne nedvoumne izjave. Da mora izjava biti pisna in jasna kaže določba tretjega odstavka 316. člena ZPP, ki določa, da pripoznavo tožbenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko tožena stranka tudi brez privolitve tožeče stranke prekliče do izdaje sodbe. Pripoznati se mora torej tožbeni zahtevek, ne pa utemeljenost vtoževane terjatve. Tožena stranka je z delnimi plačili pripoznala utemeljenost terjatve. Ker tožena stranka ni pripoznala tožbenega zahtevka na način kot to določa 316. člen ZPP, sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Sodišče prve stopnje pa sodi po stanju ob koncu glavne...
VSC sodba Cpg 293/2012Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek21.02.2013odškodninska odgovornost - neutemeljeno izdana začasna odredba – objektivna odgovornost - ekskulpacijski razlogi – dokazno bremeDokazno breme za razbremenitev (objektivne) odgovornosti za škodo zaradi neutemeljeno izdane začasne odredbe je na toženi stranki.
VSC Sodba Cpg 106/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek25.09.2019delovna nesreča - dokazna ocena - odgovornost delodajalca - opustitev izvajanja ukrepov varstva pri delu - regresna pravica ZZZS - višina odškodninskega zahtevka - odgovornost delavca - malomarnostSodišče prve stopnje je upoštevalo opustitvi toženke, in sicer, da ni namestila (oziroma ni zagotovila, da bi to storil izvajalec popravila) fiksne ograde in opozorilnih tabel ter znakov. To je pravilno upoštevalo v smeri, da bi s tem toženka še dodatno zmanjšala možnost hoje po nevarni poti in odvračala tveganje. Prav tako je upoštevalo, da je toženka zagotovila druge (daljše) varne poti, da je bil okrog kinete v popravilu varnostni trak in, kar je bistveno, da se je poškodovani delavec, ki je bil vodja obrata, zavedal nespametnega (malomarnega) ravnanja (nevarnosti prehoda preko kinete v popravilu). Zaradi slednje ugotovitve so pravzaprav vsi preostali tožničini pritožbeni očitki (pomanjkljiv notranji nadzor, pri čemer je šlo za vodilnega delavca, ki je bi sam zadolžen za nadzor nad podrejenimi delavci; da se je „lahko“ hodilo po tej poti; da delavec ni bil praktično usposobljen; da bi morali biti delavci...
VSC sodba Cp 770/99Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek14.01.2000odškodninska odgovornost - objektivna odgovornostDelo na višini velja praviloma za delo s povečano nevarnostjo, enako torej tudi delo na lestvi na višini. Da bi tožena stranka uspela s svojimi ugovori, da je tudi tožnik ravnal nepravilno, ko je sestopil z lestve, bi morala dokazati, da ni ravnal tako, kot bi v danih razmerah moral ravnati. Pri tem pa bi delovna organizacija morala tudi dokazati, da takšnega (nepravilnega) ravnanja o škodi ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti. 
VSC sodba Cp 565/2013Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek13.02.2014objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo v rudniku - nepremoženjska škodaDelo v rudniku, zlasti na mestu, kjer prihaja do odkopa premoga in kjer je vidljivost zaradi prahu v zraku slaba, predstavlja nevarno dejavnost.
VSC sodba Cp 5/2017Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek12.04.2017odškodninska odgovornost delodajalca - dejanski delodajalec - solidarna odgovornostSvoje obveznosti delodajalca sta dogovorno izvajala skupno v razmerju do tožnika na kraju škodnega dogodka, zato je njuna odgovornost solidarna za ugotovljeno opustitev dolžnega ravnanja, ki je po ugotovitvah sodišča prve stopnje v vzročni zvezi s posledično tožnikovo škodo.
VSC sodba Cp 251/2010Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek30.09.2010preživnina za razvezanega zakonca – znižanje preživnine – običajno prebivališče preživninskega upravičenca – uporaba pravaSodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, s tem ko je potrebna sredstva za preživljanje tožnika – preživninskega zavezanca ugotovilo na podlagi t.i. Dusseldorfske tabele in ukinilo preživnino za obdobje po 11.12.2007, ko tožnik, ki živi v Nemčiji, eksistenčnega minimuma (1.000,00 EUR) po cit. tabeli ni več dosegel. Za razvezo zakonske zveze se uporablja pravo države, katere državljana sta oba zakonca ob vložitvi tožbe. Ker je običajno prebivališče toženke kot preživninske upravičenke v Republiki Sloveniji, je potrebno uporabiti pravo Republike Slovenije.
VSL sodba II Cp 1793/2009Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.09.2009odškodninska odgovornost delodajalca - varno delo – postopek čiščenja - navodila za varno delo – organizacija delovnega procesa – skrbnost dobrega strokovnjakaDelodajalcu je pripisati izključno krivdo za nastalo tožničino škodo, saj konkretnega delovnega procesa ni organiziral tako, da bi poskrbel za varnost in za opremljenost z varstvenimi napravami. Njegovo ravnanje se presoja po kriteriju skrbnosti dobrega strokovnjaka.
VDSS sodba Pdp 998/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.09.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - delovna uspešnost - objektivna ocenaAdministrativnih oz. režijskih del praviloma ni mogoče normirati, zato je potrebno delovno uspešnost oceniti, kar lahko storijo le neposredno nadrejeni delavci. Vsaka ocena, ki jo poda nadrejeni o delavcu, je nujno subjektivna. Varovalo med dopustno realno oceno in nedopustno, s katero se delodajalec želi rešiti delavca iz drugih razlogov, je ocenjevanje, ki se uporablja dlje časa in usklajevanje predlaganih ocen z drugimi vodji. Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je za oceno delovne uspešnosti uporabila ocene iz modela vrednotenja del, ki vsebujejo tudi kriterije kvalitete opravljenega dela kot element razvrstitve delavcev v razrede, zato ni bila dolžna posebej izdelati kriterijev za ocenjevanje delovne uspešnosti za potrebe razreševanje presežnih delavcev.
Sklep VIII Ips 189/99Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.01.2000odpravnina - delovno razmerje pri delodajalcih - trajno presežni delavci - plače in drugi prejemki - zaposlitev delavca v drugi organizaciji, kjer postane njegovo delo trajno nepotrebnoČe je bila delavcu, katerega delo je postalo trajno nepotrebno, zagotovljena ustrezna zaposlitev v drugi organizaciji, se mu v primeru, da tudi v drugi organizaciji postane njegovo delo trajno nepotrebno, za izračun odpravnine ne seštevata časa zaposlitve pri obeh delodajalcih, saj je bila odpravnina pri prejšnjem delodajalcu, z zagotovitvijo ustrezne zaposlitve, že konzumirana.
Sodba VIII Ips 38/99Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.05.1999prenehanje delovnega razmerja - pravno varstvo - delovno razmerje pri delodajalcu - načrt finančne reorganizacije - začetek postopka prisilne poravnave - narava odločbe o prenehanju delovnega razmerjaOdločba izdana na podlagi 1. odst. 51. čl. ZPPSL je o prenehanju delovnega razmerja po svojih pravnih lastnostih in učinkih enaka drugim odločitvam o prenehanju delovnega razmerja brez delavčevega pristanka in po svoji naravi predstavlja sklep iz 12. točke 1. odstavka 100. člena ZDR. Zato mora biti delavcu zagotovljena enaka pravica do pravnega varstva, določena v zakonu kot v drugih primerih. Njegov ugovor pa ima na podlagi 1. odstavka 106. člena ZDR odložilni (suspenzivni) učinek, saj ni kot izjema določen niti v 2. odstavku 106. člena ZDR, niti v določbah ZPPSL.
sodba VIII Ips 103/99Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek05.10.1999dokazno breme - delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov - postopek določanja trajno presežnih delavcevDoločba 4. člena Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Akt o notifikaciji nasledstva - Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 15/92) določa, da delovno razmerje delavca ne preneha, če za to ni resnega razloga. Resni razlog, ki je sicer lahko tudi operativna potreba podjetja, je treba dokazati za vsakega delavca posebej, to pa pomeni, da mora biti izpeljan zahtevan postopek v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja trajno presežnim delavcem. Dokazno breme, da obstaja nujen razlog za prenehanje delovnega razmerja je, kot je to že pravilno navedlo pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi (36. h člen ZDR), na strani delodajalca.
Sodba VIII Ips 133/99Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.11.1999delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - presežni delavci - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcevOdločitev delavskega sveta o prenehanju delovnega razmerja tožniku je upoštevati kot konkretni, individualni pravni akt, s katerim je bilo meritorno odločeno o njegovih pravicah in obveznostih. Pismenemu odpravku sklepa, ki ga je izdal direktor podjetja, je zato glede na ugotovljeno naravo odločitve delavskega sveta pripisati le procesne učinke.
Sodba VIII Ips 152/99Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.02.2000odpravnina - prenehanje delovnega razmerja - prisilna poravnava - delovno razmerje pri delodajalcuZ določili 2. odst. 8. člena ZPPSL (1993) je bilo določeno, da imajo delavci, katerim preneha delovno razmerje na podlagi potrjene prisilne poravnave ali sklepa o začetku stečajnega postopka, poleg pravic po ZPPSL tudi pravice, določene za primer insolventnosti s posebnim zakonom. S tem je bila dana možnost, da bi se pravice, ki sicer po splošni pravni ureditvi pripadajo presežnim delavcem, eventualno uredile v drugačnem obsegu za delavce, ki izgubijo zaposlitev zaradi insolventnosti delodajalca. S sprejetjem Zakona o jamstvenem skladu v letu 1997 (ZJSRS) ni prišlo do izpolnitve zahteve iz 2. odstavka 8. člena ZPPSL, saj je ta zakon ob sprejetju leta 1997 določil le način uveljavljanja že priznanih delovnopravnih pravic zaposlenih (1. člen ZJSRS). Za priznanje pravice do odpravnine delavcem, ki so do uveljavitve novele ZJS 1999 izgubili zaposlitev v insolventnih organizacijah tako ni neposredne pravne podlage, zato je...
Sodba VIII Ips 160/99Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek01.02.2000prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - kriteriji za določitev presežnih delavcev - delovno razmerje pri delodajalcuDelavci iste kategorije so delavci, katere je mogoče zaradi nujnih potreb delovnega procesa razporediti na delovna mesta, na katerih delo ni več potrebno. Praviloma gre za vse delavce v organizaciji, ki jih je mogoče na ta način razporejati, avtonomni pravni vir pa lahko določi, da kot kategorija štejejo le delavci v določeni delovni enoti ali delu delovnega procesa, katere je mogoče razporediti na prej omenjeni podlagi. Krog pripadnikov kategorije delavcev, med katerimi je obvezno opraviti izbiro, ne more biti omejen z upravljalsko odločitvijo, kakršna je ukinitev posameznega delovnega mesta, saj bi dopuščanje takšne razlage "kategorije" izničilo namen zakonskega pravila o "kategoriji" zaposlenih kot o skupini zaposlenih, znotraj katere je treba izbrati presežne delavce.
Sklep VIII Ips 188/99Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.04.2000delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - prenehanje delovnega razmerja - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev - sodni postopek - materialno pravo - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaRevidentka upravičeno izpodbija odločitev pritožbenega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo pritožbo tožnice ter ugovarja obrazložitvi sodbe sodišča druge stopnje o razlogih zavrnitve pritožbenih navedb tožnice o tem, da v postopku ni bilo ugotovljeno, ali je tožena stranka pravilno uporabila določila 2. odstavka 36. a člena ZDR, ki zahtevajo, da se pri izbiri oseb, katerim naj se zagotovi ohranitev zaposlitve v organizaciji, upoštevajo že omenjeni kriteriji, ki jih v zvezi s tem določa zakon. S tem, ko je sodišče druge stopnje v razlogih sodbe navedlo, da je bila delavka razporejena na delo komercialista v drugo organizacijo, čeprav takšna ugotovitev ne izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje in iz listin priloženih spisu, je bistveno kršilo določila 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77. Sodišči prve in druge stopnje nista upoštevali, da bi bilo treba v tej zadevi ugotoviti ali so podani pogoji za ohranitev zaposlitve...
VDS sklep Pdp 385/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.04.1999prenehanje delovnega razmerja - presežni delavec - obnova postopka - novi dokaziDokazi, ki jih je tožena stranka predlagala v prejšnjem postopku in tisti, s katerimi je razpolagala, pa jih ni predložila sodišču, niso novi dokazi, na podlagi katerih bi sodišče lahko dovolilo obnovo postopka po 9. točki 421.člena ZPP. 
VDS sodba Pdp 1059/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.12.2000odpravnina - trajno presežni delavec - kontinuiteta delovnega razmerjaKontinuiteta delovnega razmerja ni nujno vezana na formalno pravno nasledstvo družbe, ki je delavce prevzela. Upoštevati je treba tudi dejansko kontinuiteto delovnega razmerja, če je dokazano, da so delovni prostori tožene stranke isti kot tisti, v katerih so delavci delali še v času, ko so bili zaposleni pri drugem delodajalcu in je ista tudi dejavnost, vsi delavci pa so prešli k toženi stranki. 
VDS Sodba Pdp 47/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.09.2000trajni presežekKer je v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev prenehalo delovno razmerje vsem delavcem na delovnem mestu "ličar 2", razen enemu, ki je sodil v zaščiteno kategorijo (invalid), tožena stranka ni bila dolžna uporabiti kriterijev za izbiro presežnih delavcev. 

Izberi vse|Izvozi izbrane