Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VDSS sodba Pdp 998/97 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 22.09.1999 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - delovna uspešnost - objektivna ocena Administrativnih oz. režijskih del praviloma ni mogoče normirati, zato je potrebno delovno uspešnost oceniti, kar lahko storijo le neposredno nadrejeni delavci . Vsaka ocena, ki jo poda nadrejeni o delavcu, je nujno subjektivna. Varovalo med dopustno realno oceno in nedopustno, s katero se delodajalec želi rešiti delavca iz drugih razlogov, je ocenjevanje, ki se uporablja dlje časa in usklajevanje predlaganih ocen z drugimi vodji.
Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je za oceno delovne uspešnosti uporabila ocene iz modela vrednotenja del, ki vsebujejo tudi kriterije kvalitete opravljenega dela kot element razvrstitve delavcev v razrede, zato ni bila dolžna posebej izdelati kriterijev za ocenjevanje delovne uspešnosti za potrebe razreševanje presežni h delavcev. VDSS sodba Pdp 975/97 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 26.02.1999 pasivna legitimacija - pravno nasledstvo - banke - UZITUL - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnost Podana je pasivna legitimacija KBM d.d., čeprav je po določbah Ustavnega zakona o dopolnitvah Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS (Ur. l. RS, št. 45/I/94) NOVA KBM d.d. prevzela poleg ostalih tudi vse obveznosti do zaposlovanja delavcev v prejšnji KBM d.d., saj je prvotožena KBM izdala tožniku izpodbijane sklepe o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov in je zato pasivno legitimirana v tem individualnem delovnem sporu poleg NOVE KBM d.d.. VDSS sodba Pdp 956/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 23.02.2001 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnost Kriterij delovne uspešnosti je po 4. odst. 13. člena SKPG-93 mogoče uporabiti le ob vnaprej določenih merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti. Če tega delodajalec nima, je treba šteti, da je delovna uspešnost delavcev enaka in je treba uporabiti nadaljnje korekcijske kriterije. VDSS sodba Pdp 943/97 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 26.08.1999 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - delavka - zahteve delovnega mesta Delodajalec s splošnim aktom ni opredelil težkih fizičnih del in tistih del, ki jih delavke ne smejo opravljati glede na svoje fizične sposobnosti, zato v postopku ugotavljanja trajno presežni h delavcev ne more šteti, da gre za "moška" dela, na katera ni mogoče razporediti presežni h delavk. VDSS sodba Pdp 870/98 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 03.02.2000 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - nezakonit ukrep - odškodnina Delavcu, kateremu je delovno razmerje nezakonito prenehalo, pripada po določilu 4. odst. 23. člena Splošne kolektivne pogodba za gospodarstvo (Ur.l. RS, št. 13/93), odškodnina v višini najmanj šest povprečnih bruto plač delavca v zadnjih treh mesecih dela. 35. člen SKPG-93 določa, da so vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače, nadomestila in druge osebne dohodke, bruto zneski, če ni v posameznem členu izrecno določeno, da gre za neto zneske, zato delavcu pripada odškodnina po izračunu bruto in ne neto plače. VDSS sklep Pdp 770/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 28.05.1999 prenehanje delovnega razmerja - presežni delavci - razporejanje delavcev - ocenjevanje delavcev Prvostopno sodišče mora ugotoviti, kakšne možnosti so bile glede tožnika - varnostnik I.- uporabljene v postopku razreševanja presežni h delavcev v skladu z 2. alinejo 1. odstavka 36a. člena ZDR, upoštevajoč njegovo strokovno izobrazbo ter razčistiti, kako so se pri toženi stranki ocenjevali vsi takšni delavci , ki jih je bilo mogoče medsebojno razporejati (13.čl SKPG-93). VDSS sodba Pdp 685/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 25.01.2001 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila Delodajalec lahko naslednji kriterij za določitev presežni h delavcev uporabi samo, če na podlagi predhodnega kriterija presežni h delavcev ni mogoče določiti. Zato v primeru, ko delodajalec predhodnega kriterija strokovne izobrazbe ne uporabi pravilno, delavcu na podlagi naslednjega kriterija - delovne uspešnosti - delovno razmerje ne more zakonito prenehati. Pravilna uporaba predhodnega kriterija bi namreč lahko pomenila, da delavec ne bi bil uvrščen med presežke. VDSS sklep Pdp 640/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 18.01.2001 prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - začasni presežni delavci - nadomestilo plače Čeprav je bil delavec na začasnem čakanju, ko mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje zaradi neopravičenega izostanka pet delovnih dni, mu po ugotovljeni nezakonitosti odločb delodajalca pripada nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini, kot če bi delal, ne pa kot da bi bil na začasnem čakanju na delo. VDSS sodba Pdp 551/95 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 27.11.1996 sodba na podlagi izostanka - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - suspenz - nadomestilo plače Ker je izpolnjenih vseh 6 taksativno določenih pogojev iz 332. člena ZPP je sodišče s sodbo zaradi izostanka tožencu utemeljeno naložilo v izplačilo s tožbenim zahtevkom uveljavljeno razliko do polnega zneska plače za čas suspenza in razliko nadomestila plače v šestmesečnem odpovednem roku zaradi trajnega prenehanja potreb po tožnikovem delu. VDS sklep Pdp 539/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 08.03.2001 trajni presežek - ekonomski interes Zmanjšanje konkurenčne sposobnosti na svetovnem trgu, velike obremenitve iz naslova davkov in prispevkov od plač, konstantno veliko število odsotnih delavcev zaradi bolniškega staleža in negativni poslovni izid v letu 1994 in 1995, ker je imelo za posledico tudi težave pri izplačilu plač, so ekonomski razlogi, ki se štejejo za nujne operativne razloge v smislu 29. člena ZDR, zaradi katerih preneha potreba po delavci h za dalj kot šest mesecev. VDSS sodba Pdp 51/95 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 27.11.1996 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnost Postopek ugotavljanja trajno presežni h delavcev ni bil izpeljan zakonito, saj ni bila ugotovljena delovna uspešnost kot temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve v skladu z 12. členom splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo sklepe o prenehanju delovnega razmerja tožencema utemeljeno razveljavilo. Pravilno je ugotovilo, da tožnikoma delovno razmerje na takšni podlagi ni prenehalo in da še traja z vsemi pravicami. VDSS sodba Pdp 507/98 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 04.02.2000 prenehanje delovnega razmerja - trajni presežni delavci - merila - delovna uspešnost - sistematizacija delovnih mest Tožnica je bila nezakonito opredeljena kot presežna delavka, ker delodajalec (občina) ni v skladu z 31. čl. Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 18/91) ugotavljal delovne uspešnosti kot temeljnega kriterija v postopku ugotavljanja presežni h delavcev, temveč je z novo sistemizacijo za dosedanje delovno mesto tožnice določil višjo stopnjo izobrazbe, katere tožnica ni imela in je bila iz tega razloga uvrščena med presežne delavce. VDSS sodba Pdp 489/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 23.02.2001 prenehanje delovnega razmerja - trajni presežni delavci - merila - delovna uspešnost - zdravstveno stanje - starost Pretrpljene bolezni, pa tudi starost, vplivajo na rezultate dela, vendar to ne pomeni, da ocene delovne uspešnosti delavcev, pri katerih se ti vplivi pojavljajo, ne bi smeli upoštevati pri ugotavljanju trajno presežni h delavcev. VDS Sklep Pdp 479/98 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 18.02.2000 prevzem delavca - kontinuiteta delovnega razmerja - odpravnina trajno presežnega delavca V primerih prevzema določene dejavnosti z vsemi delavci , ki brez vmesne prekinitve delovnega razmerja nadaljujejo delo v isti dejavnosti pri drugem delodajalcu, je podana kontinuiteta delovnega razmerja, zaradi česar je pri uveljavljanju odpravnine po 3. odstavku 36. f člena ZDR šteti, kot da delavec ob prehodu k drugemu delodajalcu ni spremenil zaposlitve in mu priznati odpravnino ob upoštevanju celotne delovne dobe in ne le delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. VDS Sodba Pdp 47/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 17.09.2000 trajni presežek Ker je v postopku ugotavljanja trajno presežni h delavcev prenehalo delovno razmerje vsem delavcem na delovnem mestu "ličar 2", razen enemu, ki je sodil v zaščiteno kategorijo (invalid), tožena stranka ni bila dolžna uporabiti kriterijev za izbiro presežni h delavcev. VDSS sodba Pdp 43/98 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 10.12.1999 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnost Pri ugotavljanju ocene delovne uspešnosti mora delodajalec upoštevati tisto delovno mesto, na katerega je bil delavec razporejen z dokončno odločbo in uvrščen med trajno presežne delavce, ne pa ocenjevati delavčevo delovno uspešnost na prejšnjem delovnem mestu. VDS Sodba Pdp 363/98 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 02.12.2000 trajni presežek - varovana kategorija delavcev Ne gre za zlorabo pravice, če se tožnikova žena v času ugovornega roka zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka delavca prijavi na zavodu za zaposlovanje, zaradi česar sodi delavec v zaščiteno kategorijo delavcev po 36. d členu ZDR. Bistveno je, da delavec pridobi ta status do dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. VDSS sodba Pdp 300/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 15.06.2001 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnost - ocenjevanje delovne uspešnosti - trajanje ocenjevalnega obdobja Pri ugotavljanju trajno presežni h delavcev v nobenem predpisu ni določeno, koliko časa mora trajati ocenjevanje delavca. Tega tudi tožena stranka ni opredelila v svojih aktih. Tako je lahko delodajalec upošteval oceno tožnice le za en mesec. Čeprav gre za krajše časovno obdobje, to ne pomeni, da je ocena samo zaradi tega nepravilna. Ker je tožnici nadrejena delavka prepričljivo izpovedala, zakaj je bila tožnica slabše ocenjena, ni dokazano, da bi bila njena ocena posledica šikaniranja. VDSS sodba Pdp 263/95 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 04.12.1996 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - višina nadomestila plače - plača med odpovednim rokom - kolektivna pogodba Glede na načelo, da kolektivna pogodba lahko vselej določi širši obseg pravic od zakonsko zagotovljenega minimuma in je s panožno kolektivno pogodbo zagotovljena višina nadomestila plače neposredno iztožljiva, je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tožencu pravilno naložilo plačilo razlike med že izplačanim nadomestilom v višini zajamčenega nadomestila plače in pripadajočim v višini izhodiščnega osebnega dohodka za sporno obdobje za V. tarifni razred, povečanega za ustrezen odstotek ob upoštevanju tožničinega minulega dela. VDSS sodba Pdp 26/95 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 11.09.1996 prenehanje delovnega razmerja - odpravnina - pravica do odpravnine Pravica do odpravnine po 36f členu ZDR je vezana na razlog prenehanja delovnega razmerja, to je na dokončen sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov. Sodišče ne more samo ugotoviti, da bi delavec moral biti opredeljen kot trajni presežek in nadomestiti postopka v organizaciji.
