Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 356cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1hc2M=
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 1/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.07.2015redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev drugega delavcaTožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga samo en teden potem, ko je v poslovalnici, v katereri je bil zaposlen tožnik, iz razloga povečanega obsega dela zaposlila dodatno delavko na enakem delovnem mestu, kot ga je zasedal tožnik. Tožena stranka tako ni dokazala utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, zato je podana odpoved nezakonita.
Sodba VIII Ips 101/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek29.01.2002delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - prevzem delavcev na delo v drugo organizacijo - odpravninaČe se delodajalec v Sporazumu o prevzemu delavcev dogovorita, da se bo prevzetim delavcem upoštevalo neprekinjeno delovno razmerje, je treba pri določanju odpravnine trajno preseženim delavcem upoštevati tudi delovno dobo, dosežno pri prejšnjem delodajalcu.
VDS sodba Pdp 1012/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.11.2002prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - požarPožar pri toženi stranki ne predstavlja zadostnega razloga za opustitev postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev, kot je opredeljen v določbah III. poglavja ZDR. Ker so bili izpodbijani sklepi tožene stranke izdani tožnikom zaradi ugotovitve, da je postalo njihovo delo trajno nepotrebno (zaradi požara, ki je uničil proizvodne kapacitete tožene stranke), ne da bi tožena stranka predhodno izvedla postopek določanja trajno presežnih delavcev po ZDR, je tožnikom delovno razmerje prenehalo nezakonito. 
VDS sodba Pdp 1012/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.05.2004prenehanje delovnega razmerja - prehod delavcev k drugemu delodajalcu - Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje3. odst. 67. člena ZDS ni onemogočal Agenciji RS za plačilni promet, da v skladu z dogovorom (med Ministrom, pristojnim za finance in Agencijo) o roku prehoda delavcev odloči, da preide določen delavec v Davčno upravo tudi v primeru, če njegovo delo v Agenciji ni postalo v celoti nepotrebno. Določitev dinamike postopnega prehoda delavcev Agencije Republike Slovenije za plačilni promet v davčno upravo (3. odstavek 67. člena ZDS) je bila v pristojnosti delodajalca (agencije). 
sodba VIII Ips 103/99Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek05.10.1999dokazno breme - delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov - postopek določanja trajno presežnih delavcevDoločba 4. člena Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Akt o notifikaciji nasledstva - Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 15/92) določa, da delovno razmerje delavca ne preneha, če za to ni resnega razloga. Resni razlog, ki je sicer lahko tudi operativna potreba podjetja, je treba dokazati za vsakega delavca posebej, to pa pomeni, da mora biti izpeljan zahtevan postopek v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja trajno presežnim delavcem. Dokazno breme, da obstaja nujen razlog za prenehanje delovnega razmerja je, kot je to že pravilno navedlo pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi (36. h člen ZDR), na strani delodajalca.
Sklep VIII Ips 103/96Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.12.1996delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje potreb po delavcih - kriteriji razreševanja presežnih delavcevProgram razreševanja presežnih delavcev ni v celoti nezakonit, če so v njem navedeni kriteriji o razreševanju presežnih delavcev drugačni od tistih določenih v splošnem aktu. V takem primeru se pač uporabi splošni akt.
VDSS sodba Pdp 1033/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.04.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - kolektivni odpust - uporaba kriterijev - program razreševanja presežnih delavcevSodišče prve stopnje je pravilno preverilo delovne izkušnje delavcev na sorodnih delovnih mestih, torej po naslednjem kriteriju in ugotovilo, da je imela po tem kriteriju tožnica manj delovnih izkušenj kot primerljiva delavka, zato je primerjalna delavka pravilno ohranila zaposlitev. Tožnica in primerljiva delavka sta bili primerjani po naslednjem kriteriju, ker sta po prejšnjem kriteriju obe imeli enake delovne izkušnje, tožnica kot koordinator za carinsko upravne postopke, sodelavka pa kot višji prodajni referent. Zato ne gre za vprašanje, da bi bila tožnica izločena po obeh kriterijih hkrati, kar je pojmovno nemogoče, temveč se je skupaj z drugo delavko primerjala pri delovnih izkušnjah na sorodnih delovnih mestih, potem ko sta imeli obe enake delovne izkušnje na enakih delih.Tožena stranka je pravilno primerjala tožnico z ostalimi tremi delavci, ki so vsi imeli pogoje za zasedbo novega delovnega mesta referent v prodajni podpori I. Glede tega delovnega mesta je bil...
VDS sodba Pdp 1034/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.03.2003odpravnina - trajno presežni delavec - drugo ustrezno deloTrajno presežni delavec je upravičen do odpravnine po 36f. členu ZDR, če mu delodajalec ne zagotovi druge ustrezne zaposlitve v smislu določbe 3. odst. 36f. člena. Bistveno za ustezno zaposlitev je, da je delavcu ponujeno delovno razmerje za nedoločen čas. Ponujena zaposlitev le za določen čas in sicer za čas odpovedenega roka 6 mesecev pri drugem delodajalcu, ni ustrezna zaposlitev, zato mora delodajalec delavcu izplačati odpravnino po 36f. členu ZDR. 
Sodba VIII Ips 104/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.02.2002delovno razmerje pri delodajalcih - trajno presežni delavci - pravica do odpravnineDelavcu so bile zagotovljene pravice po zakonu, ki je veljal ob prenehanju delovnega razmerja. Zato ni upravičen do kasneje uzakonjene odpravnine po 36f členu ZDR.
Sodba II Ips 104/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek09.06.2011enako varstvo pravic – pravica do kontradiktornega postopka – pravica do izjave – udeležba drugih oseb v pravdi – intervencija – obvestitev drugega o pravdi – pravnomočnost – subjektivne meje pravnomočnosti – širjenje subjektivnih meja pravnomočnosti – predhodno vprašanje – načelo prirejenosti postopkov – upravni postopek – vezanost na upravni akt – lastninjenje – oškodovanje družbenega premoženja – postopek revizije – odločanje Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (APPNI) – odločba APPNI – ukrepi APPNI - trajne vloge delavcev – znižanje trajnih vlog – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem – navajanje dejstev in dokazov – trditveno breme – odsotnost trditev o odločilnih dejstvih – revizija – obseg revizijskega preizkusaV položaju, ko pravnomočnost odločbe učinkuje tudi proti tretjim osebam (extra partes oziroma erga omnes) je nujno uveljaviti procesna sredstva, ki naj prizadetim zagotovijo možnost sodelovanja v postopku: zagotoviti jih je potrebno bodisi, da imajo možnost sodelovanja v prvem postopku, bodisi, da jih v njem izdana odločba ne bo zavezovala v drugih postopkih. Zgolj abstraktna možnost sodelovanja v predhodnem postopku ne zadošča; da jo prizadeta oseba lahko učinkovito izkoristi, mora biti o tem postopku obveščena. Nemožnost sodelovanja prizadete osebe v predhodnem postopku pa ne pomeni, da zaključki sodišča v kontradiktorni pravdi ne morejo sovpadati z ugotovitvami upravnega organa iz predhodnega (nekontradiktornega) postopka. Zgolj na takšni okoliščini ni mogoče utemeljiti kršitve strankine pravice do izjave (8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP); njena presoja je kompleksnejša in odvisna tudi od okoliščin konkretnega primera.
VDSS sodba in sklep Pdp 1053/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.01.2009odškodninska odgovornost delavca – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – krivdaTožena stranka kot poslovodja ne more biti objektivno odgovorna za inventurni primanjkljaj. Odgovarjala bi lahko le krivdno, če bi bila škoda oziroma primanjkljaj posledica njenega naklepnega ali hudo malomarnega ravnanja, česar pa tožena stranka ni dokazala.Ker se po splošnih pravilih domneva le navadna malomarnost, ne pa huda malomarnost ali naklep, bi morala težjo obliko krivde dokazati tožeča stranka.
VDS sodba Pdp 1059/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.12.2000odpravnina - trajno presežni delavec - kontinuiteta delovnega razmerjaKontinuiteta delovnega razmerja ni nujno vezana na formalno pravno nasledstvo družbe, ki je delavce prevzela. Upoštevati je treba tudi dejansko kontinuiteto delovnega razmerja, če je dokazano, da so delovni prostori tožene stranke isti kot tisti, v katerih so delavci delali še v času, ko so bili zaposleni pri drugem delodajalcu in je ista tudi dejavnost, vsi delavci pa so prešli k toženi stranki. 
VSC Sodba Cpg 106/2019Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek25.09.2019delovna nesreča - dokazna ocena - odgovornost delodajalca - opustitev izvajanja ukrepov varstva pri delu - regresna pravica ZZZS - višina odškodninskega zahtevka - odgovornost delavca - malomarnostSodišče prve stopnje je upoštevalo opustitvi toženke, in sicer, da ni namestila (oziroma ni zagotovila, da bi to storil izvajalec popravila) fiksne ograde in opozorilnih tabel ter znakov. To je pravilno upoštevalo v smeri, da bi s tem toženka še dodatno zmanjšala možnost hoje po nevarni poti in odvračala tveganje. Prav tako je upoštevalo, da je toženka zagotovila druge (daljše) varne poti, da je bil okrog kinete v popravilu varnostni trak in, kar je bistveno, da se je poškodovani delavec, ki je bil vodja obrata, zavedal nespametnega (malomarnega) ravnanja (nevarnosti prehoda preko kinete v popravilu). Zaradi slednje ugotovitve so pravzaprav vsi preostali tožničini pritožbeni očitki (pomanjkljiv notranji nadzor, pri čemer je šlo za vodilnega delavca, ki je bi sam zadolžen za nadzor nad podrejenimi delavci; da se je „lahko“ hodilo po tej poti; da delavec ni bil praktično usposobljen; da bi morali biti delavci posebej seznanjeni z deli; da bi morala toženka izdelati...
VDSS sodba Pdp 1062/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.02.2012redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlogKer je tožena stranka reorganizacijo (ukinitev tožnikovega delovnega mesta) izvedla iz ekonomskih razlogov in ne iz diskriminatornih razlogov v zvezi s tožnikom, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
VDSS sodba Pdp 1062/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.03.2000prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji po členu 36b zdr - - razporejanje delavcevPo določbi 1. odst. 13. člena SKPG-93, se pri določanju presežnih delavcev uvrstijo v isto kategorijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno prerazporejali v skladu z zakonom (2. odst. 17. člena ZTPDR). Zato bi moral delodajalec pri določitvi tožnice za trajno presežno delavko uporabiti kriterije, določene v 36. b. členu ZDR, čeprav je bila edina izvajalka na ukinjenem delovnem mestu. Ker delodajalec ni dokazal, da tožnica kot presežna delavka ne bi mogla biti razporejena na nobeno drugo delovno mesto (dokazno breme je na delodajalcu), je sklep o prenehanju delovnega razmerja nezakonit.
VDSS sklep Pdp 107/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.05.2010redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcevPri ugotavljanju, ali gre za večje število delavcev v smislu 96. člena ZDR, je treba upoštevati vse delavce, katerih delo je zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno, kar pomeni, tako delavce, ki so prejeli redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot tudi delavce, ki so sami podali odpovedi in se zaposlili pri drugem delodajalcu (ki je v povezavi s toženo stranko), in delavce, katerim je tožena stranka ponudila nove pogodbe o zaposlitvi oziroma je kako drugače uredila njihov status.
Sodba VIII Ips 108/2000Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.02.2001prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcih - kriteriji za določitev presežnih delavcev - trajno presežni delavciObe revidentki sta bili, kar je razvidno iz ugotovljenega dejanskega stanja, z veljavnima odločbama razporejeni na delovno mesto administrator, njuna uspešnost pa je bila primerjana z enako razporejenimi delavkami. Edini kriterij, ki je bil ob določitvi delavcev, katerih delo je postalo trajno nepotrebno, upoštevan, je bil kriterij uspešnosti. Uspešnost je bila, sicer res za druge potrebe, pri toženi stranki ocenjevana dalj časa, izdelana so bila merila, ki so se uporabljala za vse delavce in vsi delavci so bili s svojo oceno uspešnosti seznanjeni mesečno ob izplačilu plače. Zato revizijsko sodišče nima pomislekov, da se tako ocenjevane uspešnosti ne bi smelo uporabiti tudi kot kriterij pri določanju delavcev, katerih delo je postalo trajno nepotrebno. pri tem je pomembna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta bili obe revidentki slabše ocenjeni od primerjane delavke in zato pravilno uvrščeni med presežne delavce.
VDS sodba Pdp 110/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.04.2001kriterij delovne uspešnostiKriterija delovne uspešnosti v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev ni mogoče uporabljati, če je pri delodajalcu za ugotavljanje delovne uspešnosti vpeljan le sistem skupinskih norm. Delovna uspešnost se lahko uporablja kot temeljni izločilni kriterij za ohranitev zaposlitve le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovne uspešnosti (čl. 13/3 in 4. odst. Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo - Ur. l. RS št. 39/93), pri čemer gre za merila za ugotavljanje individualne delovne uspešnosti delavcev. Ker takih meril pri toženi stranki ni bilo, je program reševanja trajno presežnih delavcev, ki izhaja iz predpostavke enake delovne uspešnosti delavcev in določa uporabo korekcijskih kriterijev (strokovne izobrazbe in drugih), zakonit in skladen z določbami SKPG/93. 
VDS sodba Pdp 1108/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.10.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - pričetek teka odpovednega rokaPo določbi 36. e člena ZDR preneha delovno razmerje trajno presežnemu delavcu po preteku šestih mesecev od dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Odpovedni rok začne teči z dnem vročitve dokončnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja delavcu. 
VDS Sodba Pdp 1109/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.03.2000program reševanja trajno presežnih delavcev - formalna oblikaZa program reševanja trajno presežnih delavcev je irelevantno, ali je sprejet kot samostojni pravni akt, ali pa je sestavni del drugega dokumenta (sanacijskega programa), če sta njegova vsebina in način sprejemanja skladna s predpisi. 

Izberi vse|Izvozi izbrane

http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*