Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1hc2M=
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 177/2000Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.04.2001delovne razmerje pri delodajalcih - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - način in postopek ugotavljanja presežnih delavcevZakonska ureditev ugotavljanja presežkov zaradi nujnih operativnih razlogov ureja način in postopek tega ugotavljanja, pri čemer ta način in postopek veljata za delodajalce kot fizične osebe in za pravne osebe (33. člen Zakona o delovnih razmerjih). Po določilih 1. točke 13. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo se v isto kategorijo uvrstijo tisti delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, za katera je zahtevana enaka stopnja strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti. Ker tožena stranka ni ugotavljala presežnih delavcev na ravni organizacije, so njene odločitve, po katerih sta bili tožnici ugotovljeni kot presežni delavki, nezakonite. Zato za presojo njihove zakonitosti ni več pomembno, ali so bili kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev pravilno uporabljeni ali ne.
Sodba VIII Ips 108/2000Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.02.2001prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcih - kriteriji za določitev presežnih delavcev - trajno presežni delavciObe revidentki sta bili, kar je razvidno iz ugotovljenega dejanskega stanja, z veljavnima odločbama razporejeni na delovno mesto administrator, njuna uspešnost pa je bila primerjana z enako razporejenimi delavkami. Edini kriterij, ki je bil ob določitvi delavcev, katerih delo je postalo trajno nepotrebno, upoštevan, je bil kriterij uspešnosti. Uspešnost je bila, sicer res za druge potrebe, pri toženi stranki ocenjevana dalj časa, izdelana so bila merila, ki so se uporabljala za vse delavce in vsi delavci so bili s svojo oceno uspešnosti seznanjeni mesečno ob izplačilu plače. Zato revizijsko sodišče nima pomislekov, da se tako ocenjevane uspešnosti ne bi smelo uporabiti tudi kot kriterij pri določanju delavcev, katerih delo je postalo trajno nepotrebno. pri tem je pomembna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta bili obe revidentki slabše ocenjeni od primerjane delavke in zato pravilno uvrščeni med presežne delavce.
Sodba VIII Ips 145/2000Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.02.2001prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcevKriterij delovne uspešnosti je bil po določbah splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo temeljni kriterij za ohranitev delovnega razmerja, pri čemer je 1. odstavek 13. člena SPKG določal, da se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno razporejati (delavci, ki jih je možno razporejati v skladu z določbo drugega odstavka 17. člena ZTPDR) in ker tožena stranka ni dokazala, da je ravnala v skladu s citiranimi določbami, je pravilen zaključek v izpodbijani sodbi, da postopek določanja trajno presežnih delavcev ni bil zakonit.
VDS sodba Pdp 1668/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.11.2002prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - kriteriji za določitev presežnih delavcev1. Tožničina sodelavka je bila nepravilno opredeljena kot samohranilka z otrokom v starosti do dveh let in bi morala biti tožnica z njo primerjana. Tožena stranka tega ni upoštevala in obeh delavk ni točkovala glede na kriterije, določene s Podjetniško kolektivno pogodbo, temveč je točkovala le delovno uspešnost tožnice in ostalih primerjalnih delavcev, zato je tožnici nezakonito prenehalo delovno razmerje kot trajno presežni delavki. 2. 17. člen SKPGd je v 10. odstavku določil uporabo izključevalne metode kriterijev za določanje presežnih delavcev, razen če ni kolektivna pogodba dejavnosti ali podjetniška kolektivna pogodba določala možnost uporabe kumulativne metode. Ker je bila tako s Kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma (Ur. l. RS št. 83/97, 35/98), kot tudi s Podjetniško kolektivno pogodbo tožene stranke določena kumulativna uporaba kriterijev za ugotavljanje trajnih presežkov, bi morala...
VDS sodba Pdp 1553/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.09.2002trajno presežni delavecOrganizacijske spremembe, ki izhajajo iz sprememb akta o sistemizaciji, so lahko zakoniti razlog za prenehanje potrebe po delu delavca v smislu 29. čl. Zakona o delovnih razmerjih. Program razreševanja trajno presežnih delavcev je sprejel pristojen organ - skupščina tožene stranke, ki je imela za to pooblastilo v 35. čl. Zakona o delovnih razmerjih. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD, Ur.l. RS št. 30/93 - 45/01) v 443. čl. določa, da skupščina lahko veljavno sprejema sklepe tudi, če ni pravilno sklicana, pa so navzoči vsi družbeniki. Ker ima tožena stranka le enega družbenika, je ta na skupščini dne 12.2.1999 zakonito sprejel program razreševanja trajno presežnih delavcev, ki sta ga pripravila direktorja. 
VDSS sklep Pdp 125/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.06.2000trajni presežni delavci - postopek ugotovitve trajno presežnih delavcevČe sta tožnici, ki sta bili opredeljeni za trajno presežni delavki, občasno nadomeščali delavce tudi v drugih organizacijskih enotah in opravljali dela, za katera se je zahtevala druga strokovna izobrazba, znanje in zmožnosti, bi morala tožena stranka v postopku ugotavljanja presežnih delavcev opraviti primerjavo v takšni kategoriji delavcev, kot jih je bilo mogoče medsebojno razporejati v skladu z zakonom, sicer opredelitev za trajne presežke ni zakonita.
VDSS sodba in sklep Pdp 1169/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.10.2000sosporniška intervencijaSosporniška intervencija po 202. členu ZPP/99 ni možna, če se pravni učinek sodbe ne razteza tudi na intervenienta. V individualnem delovnem sporu, v katerem zahteva delavec izplačilo odpravnine po 36. f. členu ZDR, ker mu je prenehalo delovno razmerje v postopku prisilne poravnave zaradi finančne reorganizacije, Jamstvenemu skladu RS ni mogoče priznati statusa enotnega sospornika na strani tožnika in zavezati toženo stranko k plačilu zneska, ki ga je JSRS že izplačal delavcu kot odpravnino po Zakonu o Jamstvenem skladu RS (eno minimalno plačo po zadnji alinei 19. člena ZJSRS). Jamstveni sklad lahko vstopi v pravdo kot navadni sospornik, ker se pravni učinek sodbe med delavcem in delodajalcem ne razteza tudi na intervenienta, saj ni mogoče niti po zakonu niti po naravi pravnega razmerja rešiti spora samo na enak način tako za delavca - tožnika, kot za Jamstveni sklad RS.
VDSS sodba Pdp 1165/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.03.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - prerazporeditev delavca - dejavnost vzgoje in izobraževanja - dislocirane enoteKer je tožena stranka svoje delavce - vzgojiteljice v vrtcu - medsebojno razporejala tudi po posameznih enotah na območju drugih občin in ne zgolj v mestni občini, bi morala tudi pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev upoštevati celotno območje, na katerega je delavke razporejala, na pa ugotavljati trajno presežne delavce le na ožjem območju posameznih občin.
VDSS sodba Pdp 1890/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.01.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - invalid -Če je bila delavcu priznana invalidnost III. kategorije z odločbo ZPIZ za nazaj, za čas pred dokončnostjo sklepa o trajnem višku, je bil nezakonito opredeljen za trajno presežnega delavca, čeprav v času odločanja delodajalca o trajno presežnih delavcih še ni bil invalid III. kategorije.
VDSS sodba Pdp 1917/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.02.2002prenehanje delovnega razmerja - začetek stečajnega postopka - insolventnost delodajalca - trajno presežni delavci - odpravninaPravno podlago za plačilo odpravnine delavcem, ki jim delovno razmerje preneha v postopku prisilne poravnave, 19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o jamstvenem skladu (Ur.l. RS št. 53/99). Po 19. členu navedene novele, ki je začela veljati 3.7.1999, imajo namreč do uveljavitve novega zakona o delovnih razmerjih delavci iz 16. člena zakona (to so delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca - zaradi uvedbe stečaja ali zaradi finančne reorganizacije v postopku prisilne poravnave) pravico do odpravnine v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov po zakonu o delovnih razmerjih. Pravico do odpravnine uveljavljajo v postopku in na način, ki ga določajo predpisi o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, sklad pa izplačuje...
VDSS sodba Pdp 1202/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.03.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - nelikvidnost delodajalca - prisilna poravnava - odpravninaKer novela ZJSRS ni določila pravice do odpravnine tudi za delavce, ki jim je prenehalo delovno razmerje v okviru ukrepa finančne reorganizacije že pred uveljavitvijo novele (3.7.1999), tem delavcem ne pripada odpravnina po 36.f členu ZDR.
VDSS sklep Pdp 1970/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.02.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - insolventnost delodajalca - začetek stečajnega postopka - odpravninaDelavcu, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka na podlagi 106. člena ZPPSL po uveljavitvi novele ZJSRS (Uradni list RS, št. 53/99, tj. po 3.7.1999), pripada odpravnina kot trajno presežnemu delavcu po 3. odst. 36.f. člena ZDR.
Sodba VIII Ips 101/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek29.01.2002delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - prevzem delavcev na delo v drugo organizacijo - odpravninaČe se delodajalec v Sporazumu o prevzemu delavcev dogovorita, da se bo prevzetim delavcem upoštevalo neprekinjeno delovno razmerje, je treba pri določanju odpravnine trajno preseženim delavcem upoštevati tudi delovno dobo, dosežno pri prejšnjem delodajalcu.
Sodba VIII Ips 104/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.02.2002delovno razmerje pri delodajalcih - trajno presežni delavci - pravica do odpravnineDelavcu so bile zagotovljene pravice po zakonu, ki je veljal ob prenehanju delovnega razmerja. Zato ni upravičen do kasneje uzakonjene odpravnine po 36f členu ZDR.
Sodba VIII Ips 126/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.02.2002stečajni postopek - prenehanje delovnega razmerja - ugotovitev obstoja prijavljenih terjatev v stečaju - odpravnina zaradi prenehanja delovnega razmerjaDoločba prvega odstavka 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Jamstvenem skladu RS (ZJSRS-C) uzakonja obveznost insolventnega delodajalca, da delavcem, ki jim delovno razmerje preneha zaradi stečaja ali prisilne poravnave, izplača enako odpravnino, kot jo imajo presežni delavci po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR).
Sodba VIII Ips 136/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.03.2002delovno razmerje pri delodajalcu - postopek prisilne poravnave - zmanjšanje števila delavcev kot ena od metod finančne reorganizacije - prenehanja delovnega razmerja - pravica do odpravnine - jamstveni skladDo sprejema novele Zakona o Jamstvenem skladu RS ni bilo pravne podlage za izplačilo odpravnine delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, pod enakimi pogoji in v enaki višini kot trajno presežnim delavcem po Zakonu o delovnih razmerjih.
Sodba VIII Ips 175/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.04.2002prenehanje delovnega razmerja - kriteriji za določitev presežnih delavcev - delovno razmerje pri delodajalcu - trajni presežki - strokovna izobrazbaZa strokovno izobrazbo se šteje le javno veljavna strokovna izobrazba. Priznanje delovne zmožnosti za opravljanje določenega dela ne pomeni priznanja formalne strokovne izobrazbe.
VDS sodba Pdp 1034/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.03.2003odpravnina - trajno presežni delavec - drugo ustrezno deloTrajno presežni delavec je upravičen do odpravnine po 36f. členu ZDR, če mu delodajalec ne zagotovi druge ustrezne zaposlitve v smislu določbe 3. odst. 36f. člena. Bistveno za ustezno zaposlitev je, da je delavcu ponujeno delovno razmerje za nedoločen čas. Ponujena zaposlitev le za določen čas in sicer za čas odpovedenega roka 6 mesecev pri drugem delodajalcu, ni ustrezna zaposlitev, zato mora delodajalec delavcu izplačati odpravnino po 36f. členu ZDR. 
VDS sodba Pdp 1181/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.11.2001odpravnina - trajno presežni delavec - prevzem delavcev v drugo podjetjeNi potrebno, da bi sklep o napotitvi delavca k drugemu delodajalcu izrecno določal pravico, da delavec obdrži pravico do odpravnine v primeru prenehanja delovnega razmerja pri novem delodajalcu tudi za čas, ko je delal pri drugem delodajalcu. Bistveno je, da je tožnik prešel k novem delodajalcu na podlagi določbe o prevzemu in se v takem primeru pri uveljavljanju pravic pri novem delodajalcu šteje, kot da ni spremenil zaposlitve. Če mu pri novem delodajalcu preneha delovno razmerje iz razlogov, zaradi katerih mu pripada odpravnina po 36f. členu ZDR, mu je novi delodajalec dolžan izplačati odpravnino, upoštevajoč tudi trajanje zaposlitve pri prejšnjem delodajalcu. 
VDS sodba Pdp 1012/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.11.2002prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - požarPožar pri toženi stranki ne predstavlja zadostnega razloga za opustitev postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev, kot je opredeljen v določbah III. poglavja ZDR. Ker so bili izpodbijani sklepi tožene stranke izdani tožnikom zaradi ugotovitve, da je postalo njihovo delo trajno nepotrebno (zaradi požara, ki je uničil proizvodne kapacitete tožene stranke), ne da bi tožena stranka predhodno izvedla postopek določanja trajno presežnih delavcev po ZDR, je tožnikom delovno razmerje prenehalo nezakonito. 

Izberi vse|Izvozi izbrane