Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZvcmRlcj1jaGFuZ2VEYXRlJmRpcmVjdGlvbj1hc2M=
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 522/97Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.12.1998povzročitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - delujoča motorna žaga kot nevarna stvar - nesreča pri delu - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - kršitev predpisov o varstvu pri delu - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodninaPoleg objektivne je podana tudi toženčeva subjektivna odgovornost, ker je po ugotovitvah obeh nižjih sodišč opustil potrebne in predpisane varnostne ukrepe, saj je dopuščal delo na žagi brez uporabe ščitnika in ni opravljal potrebne in predpisane kontrole (1.odst. 154. člena ZOR). Ob kumulaciji toženčeve objektivne in subjektivne odgovornosti za nastalo škodo v konkurenci s tožnikovim prispevkom, ki je v tem, da je kljub svoji izkušenosti in poznavanju predpisov o varstvu pri delu žago uporabljal brez ščitnika in tudi sam kršil predpise o varstvu pri delu, je toženčeva odškodninska odgovornost strožja in večja. Tožnikov soprispevek k nastanku škode v smislu tretjega odstavka 177. člena ZOR zato ne more biti večji od 40%, kot ga je opredelilo sodišče druge stopnje.
Sodba II Ips 349/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.02.1999povzročitev škode - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči carinski organZaradi dejanskega odvzema celotnega bagra, nakladalca in pritiklin namesto odvzema le tistih delov, ki so bili v izreku carinske odločbe o varstvenem ukrepu odvzema predmetov taksativno našteti, ter zaradi izostanka kakršnekoli skrbi pri varovanju celotnega bagra ravnanje carinskega organa tožene stranke protipravno in zato tudi nedopustno. Med takim ravnanjem in propadom bagra je jasno izkazana vzročna zveza z nastalo škodo.
Sodba II Ips 339/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.02.2001odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - povrnitev negmotne škode - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - svoboda izražanja - resna kritika dela javnih osebMoralni profil osebe ni kritika njenega dela, še posebej pa ni tedaj, ko tožnikoma pripisuje določene negativne lastnosti in ko očitno posega v njuno čast in ugled. Poleg tega posega prispevek tudi v zasebno sfero tožnikov, ki jo nekateri teoretiki ločijo v več sfer. Vendar bi celo v primeru, da bi zasebnost javnih oseb pojmovali zelo ozko, ob ugotovitvi, da objavljeni sestavek posega prav v intimno sfero tožnikov, morali priznati, da pravni red varuje najintimnejšo sfero tudi pri tako imenovanih osebah javnosti.
Sodba II Ips 415/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.02.2001odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost kot pravni standard - zmotna uporaba materialnega prava - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženostiNevarna stvar oziroma dejavnost je tista, pri kateri je tveganje za nastanek škode večje od običajnega in pri kateri nevarnosti presegajo tiste nevarnosti, s katerimi se srečuje vsak človek pri vsakdanjih opravilih. Opredelitev dela natakarja za nevarno delo ali delo s povečano nevarnostjo predstavlja zmotno razlago in uporabo materialnopravne določbe drugega odstavka 154. člena ZOR.
Sklep I R 128/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.11.2005določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču delegacija pristojnosti - vsakodnevni delovni stiki med sodnico in stranko v postopkuPo presoji vrhovnega sodišča bi utegnila okoliščina o vsakodnevnih delovnih stikih predsednice sodišča in tajnice njenega urada utemeljevati drug procesni institut, ne utemeljuje pa ta okoliščina prenosa pristojnosti. Tudi vsakodnevni stiki sodnikov z delavci na sodišču sami po sebi ne pomenijo razloga iz navedene zakonske določbe.
Sodba VIII Ips 65/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.09.2008agencija RS za plačilni promet – prenehanje poslovanja - trajno presežni delavci - razporeditevTožnik je bil ves čas razporejen na delovno mesto „vodja računa III“, tudi v času, ko je opravljal delo tajnika Urada UJP R.. Ker istočasno ni mogel imeti dveh razporeditev in ker delu na Uradu UJP R. ni ugovarjal in je očitno brez ustrezne odločbe sprejel pooblastilo za to delo, ne more uveljavljati, da je bil razporejen v Urad UJP R. Po določbi četrtega odstavka 84. člena ZPlaP je Agencija RS za plačilni promet s 1.1.2003 prenehala obstajati. Ker je bilo v programu reševanja presežnih delavcev z dne 9.12.2002 ugotovljeno trajno prenehanje potreb po delu vseh delavcev, je tožena stranka v skladu z zakonskimi določbami (85. člen ZPlaP) in določbami pravilnika z dne 9.12.2002 pravilno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja z vsemi pravicami, ki gredo delavcem v primeru prenehanja delovnega razmerja na podlagi stečaja ali prisilne poravnave.
Sodba VIII Ips 182/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.10.2008upokojitev pod ugodnejšimi pogoji – azbestna proizvodnja - izpolnjevanje pogojev – prenehanje delovnega razmerjaDejansko prenehanje delovnega razmerja pri delodajalcu v smislu določb 8. člena ZPPPAI je bistveni pogoj za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Ni mogoče upoštevati zgolj izjav delodajalca o tožnici kot trajno presežni delavki, ki nasprotujejo dejanski ugotovitvi sodišča, da tožnici delovno razmerje sploh ni prenehalo in ji še traja z vsemi pravicami iz delovnega razmerja.
Sklep VIII Ips 425/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.11.2008odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvihSamo če gre za večje število delavcev po prvem in drugem odstavku 96. člena ZDR, je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev. V takem primeru so seznam presežnih delavcev in kriteriji za njihovo določitev sestavni del programa (99. in 100. člen ZDR). Če pa ne gre za večje število delavcev, gre za tako imenovane individualne odpuste. V takem primeru ni potrebno izdelati posebnega programa in v primeru ukinitve delovnih mest, ki ima za posledico prenehanje potreb po delu vseh delavcev na takih delovnih mestih, tudi ni ne potrebe ne obveznosti po uporabi kriterijev za določitev presežnih delavcev.
Sodba VIII Ips 55/94Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.1995delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - trajni presežki - odpravninaDelavec je upravičen do odpravnine po tretjem odstavku 36. f člena ZDR le v primeru, če je bil izveden celoten postopek za ugotavljanje trajnih presežkov delavcev. Če postopek po krivdi delodajalca ni bil izveden in mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja podjetja, lahko uveljavlja škodo za katero misli, da mu je nastala, v odškodninskem postopku.
Sodba VIII Ips 25/95Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.11.1995delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogovDelavce, katerih delo naj bi postalo trajno nepotrebno, je treba tako ob upoštevanju določb 36.b člena novele zakona o delovnih razmerjih, kot tudi določb splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 31/90), enako pa tudi iz nje izhajajočih kolektivnih pogodb panog, primerjati z drugimi delavci, da bi tako lahko po prej določenih izločilnih kriterijih prišli do tistih delavcev, ki bodo na koncu dejansko določeni kot trajni presežki. Določbe tretjega odstavka 5. člena ZDR, ki temeljijo na konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju, jasno določajo, da sindikalnega poverjenika (zaupnika) v času trajanja njegove funkcije zaradi sindikalne dejavnosti brez soglasja sindikata ni mogoče uvrstiti med presežke delavcev.
Sodba VIII Ips 40/96Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.11.1996delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - izredna pravna sredstva - revizijaSodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa disciplinskih organov na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje, vzpostavilo in naložilo tožencu, da tožniku plača nadomestilo osebnega dohodka s pripadki in plača tudi vse prispevke na način, kot je določeno v sodbi. Na pritožbo toženca je sodišče druge stopnje odločilo, da ostane sodba sodišča prve stopnje v veljavi. Revizijsko sodišče je revizijo dveh organizacij toženca zavrnilo kot neutemeljeno. Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka in oba sklepa disciplinskih organov so tako splošni, da iz njih ni mogoče ugotoviti katere hujše kršitve delovnih obveznosti, ki so opredeljene v splošnem aktu, je tožnik storil in ker toženec ni dokazal, da je tožnik storil hujše kršitve delovnih obveznosti, je izpodbijana sodba sodišča druge stopnje zakonita.
Sklep VIII Ips 103/96Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.12.1996delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje potreb po delavcih - kriteriji razreševanja presežnih delavcevProgram razreševanja presežnih delavcev ni v celoti nezakonit, če so v njem navedeni kriteriji o razreševanju presežnih delavcev drugačni od tistih določenih v splošnem aktu. V takem primeru se pač uporabi splošni akt.
Sklep in Sodba VIII Ips 69/96Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.01.1997izredna pravna sredstva - dovoljenost revizije - pravni interesRevizijo je po prvem odstavku 382. člena ZPP dovoljeno vložiti zoper pravnomočno odločbo, izdano na drugi stopnji. Ker tudi za to pravno sredstvo velja procesna predpostavka pravnega interesa, je revizija dovoljena le zoper tisti del drugostopne sodbe, ki ga je stranka v pritožbenem postopku neuspešno izpodbijala.
Sklep VIII Ips 14/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.04.1997delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogovV primeru, ko so delavci ocenjeni po vseh kriterijih za določitev trajnih presežkov, sodišče napačno uporabi materialno pravo, če razveljavi sklepe o prenehanju delovnega razmerja, ker da je nezakonito upoštevana kumulativna ocena, ne da bi samo ugotovilo za vsakega delavca - tožnika posebej, če mu ne bi bil presežek tudi v primeru upoštevanja samo delovne uspešnosti.
Sklep VIII Ips 16/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek27.05.1997prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - brezposelnost - denarno nadomestiloKer ZZZPB taksativno našteva razloge, ki preprečujejo možnost priznanja pravice do denarnega nadomestila, soglasje iz 36. d člena ZDR ne more biti razlog za zakonito zavrnitev pravice do denarnega nadomestila.
Sklep VIII Ips 9/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.05.1997delovno razmerje pri delodajalcu - način sklenitve delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - odpravninaDelovna doba se delavcu, ki je bil prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma delodajalcu (15. člen ZTPDR) upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve. To pomeni, da se lahko institut prevzema oziroma razporeditve k drugemu delodajalcu oziroma v drugo organizacijo obravnava kot delovnopravna kontinuiteta z vsemi posledicami.
Sodba VIII Ips 85/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.09.1997delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - ocena delovne uspešnosti - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogovOcena delovne uspešnosti je lahko razlog za določitev trajno presežnega delavca le, če ugotavljanje delovne uspešnosti temelji na v naprej sprejetih merilih. Tudi delavec, ki ni razporejen oziroma ne dela, je lahko opredeljen kot trajni presežek, vendar ne po kriteriju delovne uspešnosti, pač pa po ostalih kriterijih.
Sodba in Sklep VIII Ips 80/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek28.10.1997delovno razmerje pri delodajalcu - odpravnina - vsebina obveznosti delodajalca v dokončnem sklepuPod izrazom "obveznosti" je treba razumeti tiste obveznosti, ki sta jih kot zakoniti sestavni del dokončnega sklepa opredelili in sprejeli obe stranki. Na podlagi soglasja tožnikom izdane dokončne odločbe tožene stranke vsebujejo vse elemente pogodbe, s katero so stranke določile vsebino obveznosti tožene stranke (smiselno določilu 26. člena Zakona o obligacijskih razmerjih).
Sodba VIII Ips 208/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.02.1998delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - kriteriji za določitev presežnih delavcevPri opredelitvi ali gre za določeno število istovrstnih delovnih mest le v določeni oziroma določenih enotah podjetja ali za določeno število delovnih mest izmed vseh istovrstnih delovnih mest v podjetju, je bilo spoštovano, po presoji revizijskega sodišča, določilo 10. člena Pravilnika o pravicah in obveznostih delavcev, katerih delo postane nepotrebno. Ta določa, da se zaradi prostorske dislociranosti enot na različne kraje ne morejo upoštevati vsa istovrstna delovna mesta.
Sklep VIII Ips 16/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.03.1998delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcihUgotavljanje presežnih delavcev oziroma določanje delavcev, ki jim preneha delovno razmerje, v okviru majhnih organizacijskih skupin, ni v skladu z zakonom oziroma kolektivno pogodbo. Ugotavljanje presežnih delavcev po organizacijskih enotah pride v poštev pri dislociranih enotah, med katerimi ni možno medsebojno razporejati delavcev.

Izberi vse|Izvozi izbrane