Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZvcmRlcj1kYXRlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OA==
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 15/2004Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.09.2004trajno presežni delavci - sprememba splošnega akta v sistemizaciji določenih mest Tudi morebitna retroaktivna veljavnost novega akta o sistemizaciji delovnih mest ni vplivala na veljavnost programa presežnih delavcev in sklepa o prenehanju delovnega razmerja tožnici, oziroma ni mogla biti in tudi ni bila podlaga za določitev tožnice kot trajno presežne delavke. Njeno delovno mesto je bilo ukinjeno s spremembami akta o sistemizaciji s 15. 5. 2000, in ker po tem datumu njenega delovnega mesta pri toženi stranki ni bilo več, ga novi akt o sistematizaciji, ki se je uporabljal od 1. 6. 2000 dalje, ne vsebuje več.
VDS sodba Pdp 462/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.06.2004odpravnina - trajno presežni delavec - odpoved pravici do odpravnineTožena stranka se neutemeljeno sklicuje na sporazum (o uskladitvi medsebojnih razmerij glede pravic delavcev), katerega sklenitelj je bil tudi sindikat in iz katerega izhaja, da se delavci odpovedujejo pravici zahtevati razliko med odpravnino po sporazumu in odpravnino, ki jo določa zakon. Delavec ni pooblastil sindikata, da bi se v njegovem imenu odpovedal razliki v odpravnini, niti se delavec tej pravici ni odpovedal sam, zato je do razlike v odpravnini upravičen v skladu z določbo 2. odst. 36f. čl. ZDR. 
Sodba in sklep II Ips 280/2003Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.06.2004dovoljenost revizije - telesne bolečine - strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - zavrženje revizije - višina denarne odškodnine - revizija zoper sklep o stroških - bodoča škoda - povrnitev negmotne škode - odgovornost imetnika nevarne stvari - stroj za mletje grozdjaRevizija proti sklepu o stroških ni dovoljena (prvi in tretji odstavek 384. člena ZPP) zato jo je sodišče zavrglo po določilu 377. člena ZPP.
Sklep VIII Ips 213/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.06.2004trajni presežki - dejanske ugotovitve - sprememba sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaKer je glede na navedeno o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijane sodbe o dejanskem stanju, kot naj bi ga ugotovilo sodišče prve stopnje, in dejanskim stanjem, kot ga je na podlagi listin in zaslišanja prič ugotovilo sodišče prve stopnje, ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti.
Sodba VIII Ips 212/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.06.2004prenehanje delovnega razmerja - resni razlogi za prenehanje delovnega razmerja - kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcevSodišče je ugotovilo, da nobeden od kriterijev ni bil uporabljen pravilno. Kriterij strokovne izobrazbe je tožena stranka izvedla v nasprotju z določbami 22. in 25. člena pravilnika, ker ni pravilno upoštevala določb o strokovni izobrazbi, delovna uspešnost pa ni bila v skladu s predpisom o ugotavljanju delovne uspešnosti, saj ni bilo zagotovljeno načelo enakega obravnavanja. Oboje ima za posledico, da tožniku, ki je bil opredeljen kot trajno presežni delavec, šele po naslednjem kriteriju (delovne izkušnje), delovno razmerje ni prenehalo v skladu z veljavnimi predpisi.
VDS sodba Pdp 1012/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.05.2004prenehanje delovnega razmerja - prehod delavcev k drugemu delodajalcu - Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje3. odst. 67. člena ZDS ni onemogočal Agenciji RS za plačilni promet, da v skladu z dogovorom (med Ministrom, pristojnim za finance in Agencijo) o roku prehoda delavcev odloči, da preide določen delavec v Davčno upravo tudi v primeru, če njegovo delo v Agenciji ni postalo v celoti nepotrebno. Določitev dinamike postopnega prehoda delavcev Agencije Republike Slovenije za plačilni promet v davčno upravo (3. odstavek 67. člena ZDS) je bila v pristojnosti delodajalca (agencije). 
VDS sodba Pdp 1318/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.05.2004označba stranke - očitna pomota - pooblaščenec1. Okoliščina, da delavca zastopa odvetnik, ne pomeni, da je zaradi tega avtomatično izključena možnost očitne pomote pri označbi tožene stranke. 2. Delavka je prvotno tožila družbo, pri kateri ji je v istem letu prenehalo delovno razmerje, ne da bi pri tem vedela, da je bila družba medtem po skrajšanem postopku že izbrisana iz sodnega registra. Očitno je, da je tožnica pomotoma menila, da njen bivši delodajalec še obstaja, saj je napako popravila takoj, ko je bila opozorjena. Takšna označba tožene stranke, ki je posledica očitne pomote delavke, se ne šteje za spremembo tožbe. 
VDS sodba Pdp 860/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.05.2004stranka - glavna obravnava - bistvena kršitev določb postopka1. Iz določbe 2. odstavka 291. člena ZPP izhaja, da se na seji senata po zaključku glavne obravnave lahko določeni dokazi še preberejo, ne velja pa to za vloge strank. Vloga stranke pomeni procesno dejanje, ki ga po zaključku glavne obravnave ni mogoče več opraviti in tudi senat nima pristojnosti, da to dejanje odobri. 2. Če sodišče brez soglasja strank, stranki omogoči rok za vložitev pripravljalne vloge, potem pa te vloge ne upošteva pri odločitvi, s tem zagreši relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa ne vpliva na zakonitost oziroma pravilnost sodbe. 
VDS sodba Pdp 979/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.05.2004odpravnina - prisilna poravnava - prehod terjatveDoločba 36f. člena ZDR predstavlja pravno podlago za priznanje pravice do odpravnine delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, že od uveljavitve Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. ZJSRS v 28. členu izrecno daje pravico Jamstvenemu skladu Republike Slovenije, da terjatve upravičenca (to je delavca, ki mu delovno razmerje preneha zaradi insolventnosti delodajalca) proti delodajalcu preidejo do višine pravic, zagotovljenih po tem zakonu, na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic. S prehodom terjatve vstopi sklad v razmerju do delodajalca v položaj delavca do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic. Zato je upravičen do povrnitve zneska, ki ga je izplačal tožnikom. 
VDS sklep Pdp 1179/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.04.2004prenehanje delovnega razmerja zaradi prisilne poravnave - odpravnina - nadomestilo plačeV osnovo plače, od katere se izračuna višina odpravnine po 36f. členu ZDR, se upošteva višina plače, kot če bi delavec delal (povprečje v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja) in prejeto nadomestilo pri ZPIZ (povprečje zadnjih treh mesecev), zaradi manjše plače na drugem ustreznem delovnem mestu. 
Sodba VIII Ips 247/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.04.2004trajno presežni delavci - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev - delovna uspešnostDelovni rezultati se lahko ugotavljajo na različne načine. Lahko se merijo po bolj ali manj objektivnih merilih (na primer normativi) ali ocenjuje (ocena delovne uspešnosti). Tako ugotovljen rezultat delavčevega dela - v primerjavi s pričakovanim, običajnim, povprečnim - nato vpliva na višino delavčeve plače, pa tudi na ohranitev zaposlitve.
Sodba VIII Ips 266/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.04.2004trajno presežni delavci -sistemizacija delovnih mest - program razreševanja presežnih delavcev - retroaktivnost splošnega aktaIzpodbijana sodba ima prav, da tudi morebitna retroaktivna veljavnost akta o organizaciji in sistematizaciji od 1. 6. 2000 dalje, na veljavnost programa presežnih delavcev in sklep o prenehanju delovnega razmerja tožniku ni vplivala. Očitno je namreč da ni bil in tudi ne bi mogel biti pravna podlaga, ker je bil program sprejet že 24. 5. 2000, sklep pa izdan 25. 5. 2000.
Sklep VIII Ips 30/2004Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek16.03.2004prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - odpravnina - sporazum o višini odpravnineIz dejanskih ugotovitev ne izhaja, da se je tožnica odpovedala zahtevku za izplačilo polne odpravnine, kot ji gre kot presežni delavki na podlagi 36. f člena ZDR (1990). Če bi tožena stranka želela skleniti dogovor o manjši odpravnini, bi morala ob znesku odpravnine, ki je predmet dogovora, tudi jasno (izrecno ali povsem nedvoumno) navesti, da je dogovorjena odpravnina manjša, kot bi šla tožnici kot presežni delavki po 36. f členu ZDR (1990) in da se tožnica odpoveduje zahtevku za izplačilo razlike do zakonsko določenega minimuma. Samo v takem primeru bi se tožena stranka lahko uspešno sklicevala na to, da je bila resnična volja tudi tožnice izplačilo manjše odpravnine.
VDS sodba in sklep Pdp 69/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.03.2004prenehanje delovnega razmerja - reparacija - razlika v plačah - regresČe se delavec po prenehanju delovnega razmerja začasno samozaposli kot samostojni podjetnik ali se zaposli pri novem delodajalcu, za to obdobje ni upravičen do priznanja delovnega razmerja in do vpisa delovne dobe v delovno knjižico pri delodajalcu, pri katerem mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo. Ne izgubi pa s tem pravice, da od prejšnega delodajalca zahteva izplačilo razlike v plači oziroma razlike v dohodku. To velja tudi za regres za letni dopust. 
Sklep VIII Ips 155/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.02.2004trajni presežki - ukinitev delovnega mesta - strokovna izobrazbaČe se naloge in opravila ukinjenega delovnega mesta prenesejo na druga delovna mesta (delavce), to še ne pomeni, da so s tem tudi delavci na teh delovnih mestih postali nepotrebni in je treba zato izbiro opraviti tudi med njimi. Nepotrebno postane le delo edinega delavca na ukinjenem delovnem mestu. Za strokovno izobrazbo se šteje javno veljavna strokovna izobrazba, izpopolnitev strokovne izobrazbe oziroma usposobljenost po vzgojno izobraževalnih programih, ki so oblikovani v skladu z zakonom, ter usposobljenost, ki se izkazuje z javno listino. Priznanje delovne zmožnosti za opravljanje nekega dela (bodisi zgolj zaradi daljšega dejanskega opravljanja tega dela bodisi na podlagi nekega internega preizkusa znanja), ne pomeni priznanja formalne strokovne izobrazbe.
Sodba VIII Ips 160/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.01.2004prenehanje delovnega razmerja - dokončna odločitev - finančna reorganizacijaTožnikov ugovor je zadržal izvršitev spornega sklepa o prenehanju delovnega razmerja vse do dokončne odločitve o tem ugovoru, s tem, da je v tem primeru dokončno odločitev tožene stranke, nadomestila pravnomočna sodba sodišča.
Sodba VIII Ips 53/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.01.2004prenehanje delovnega razmerja - ugotavljanje delovne uspešnosti - določanje presežnih delavcevTožena stranka je imela izdelan sistem ugotavljanja delovne uspešnosti oziroma rezultatov dela na delovnih mestih, na katerih so se ugotavljali presežni delavci in sicer normo - kar nenazadnje jasno izhaja iz mesečnih plačilnih list tožnice. Doseganje, preseganje ali ne doseganje norme je na podlagi 17. člena Pravilnika o osebnih dohodkih in drugih osebnih prejemkih, vplivalo na povečanje ali zmanjšanje plače delavca glede na pričakovano delovno uspešnost delavca. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela za čas upoštevanih osemnajstih mesecev. Sodišči sta zato utemeljeno izhajali iz predpostavke, da je tožena stranka uporabila iste rezultate dela: pri upoštevanju višine plače iz naslova delovne uspešnosti po merilih...
Sodba VIII Ips 56/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.01.2004prenehanje delovnega razmerja - ugotavljanje delovne uspešnosti - določanje presežnih delavcevTožena stranka je imela izdelan sistem ugotavljanja delovne uspešnosti oziroma rezultatov dela na delovnih mestih, na katerih so se ugotavljali presežni delavci in sicer normo - kar nenazadnje jasno izhaja iz mesečnih plačilnih list tožnice. Doseganje, preseganje ali ne doseganje norme je na podlagi 17. člena Pravilnika o osebnih dohodkih in drugih osebnih prejemkih, vplivalo na povečanje ali zmanjšanje plače delavca glede na pričakovano delovno uspešnost delavca. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela za čas upoštevanih osemnajstih mesecev. Sodišči sta zato utemeljeno izhajali iz predpostavke, da je tožena stranka uporabila iste rezultate dela: pri upoštevanju višine plače iz naslova delovne uspešnosti po merilih...
Sodba VIII Ips 148/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek16.12.2003trajno presežni delavci - osnova za izračun odpravnine - bruto plačaDoločbe zakonov ali kolektivnih pogodb pri obravnavanju instituta plače v preteklosti niso bile povsem jasne, kljub temu pa večletna sodna praksa revizijskega sodišča in pravna teorija zagovarjata stališče, da pojem plače v delovno-pravni zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, vedno pomeni bruto zneske. Zato bi morala že tožena stranka, prav tako pa tudi sodišče, ... , kot osnovo za izračun revidentove odpravnine upoštevati plačo v bruto, ne pa v neto znesku.
Sodba VIII Ips 40/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.12.2003prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - kriterij delovne uspešnostiDelovni rezultati se lahko ugotavljajo na različne načine. Lahko se merijo po bolj ali manj objektivnih merilih (na primer normativi) ali ocenjuje (ocena delovne uspešnosti). Tako ugotovljen rezultat delavčevega dela - v primerjavi s pričakovanim, običajnim, povprečnim - nato vpliva na višino delavčeve plače, pa tudi na ohranitev zaposlitve. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela.

Izberi vse|Izvozi izbrane