Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZvcmRlcj1kYXRlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Ng==
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 5/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.2006upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopkaZa priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji iz ZPPPAI bi moral tožnik, poleg pogoja iz 8. člena ZPPPAI, ob dopolnjeni starosti 53 let izpolnjevati še pogoj 35 let pokojninske dobe v dejanskem trajanju in do 21.12.1996 najmanj 20 let dela v podjetju, kjer se je v proizvodnem procesu uporabljalo azbest.
Sodba VIII Ips 44/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.11.2006upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopkaV primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka delodajalca se šteje, da je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi operativnih razlogov, ki so opredeljeni v 8. členu ZPPPAI.
Sodba VIII Ips 17/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.11.2006delovno razmerje za določen čas - razlog - transformacija delovnega razmerja za določen čas - uveljavljanje pravnega varstva pri delodajalcuOdločitev o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja ni odvisna od obstoja sklepa o izbiri in pogodbe o zaposlitvi, temveč od ugotovitve obstoja zakonskih primerov, v katerih je mogoče skleniti delovno razmerje za določen čas po 17. členu ZDR/90.
Sodba VIII Ips 363/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.09.2006upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopkaŠteje se, da je s prenehanjem delovnega razmerja tožnika zaradi začetka stečaja delodajalca, tožniku delovno razmerje prenehalo zaradi operativnih razlogov, ki so opredeljeni v 8. členu ZPPPAI. Z vidika socialne varnosti sta namreč delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi operativnih razlogov pri še delujočem delodajalcu in delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečaja delodajalca, v enakem položaju.
Sodba VIII Ips 256/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.09.2006prenehanje delovnega razmerja – program razreševanja presežkov delavcev – arbitraža – imenovanje arbitraV skladu s 102. členom ZSDU mora predlagatelj arbitraže svojega arbitra imenovati obenem s predlogom za začetek arbitraže. Svet delavcev je sprejel sklep, da sproža postopek arbitraže v zvezi s program razreševanja trajno presežnih delavcev, vendar pa ni imenoval svojega arbitra, ampak je v sklepu odločil, da ga bo imenoval kasneje. Slednje pomeni, da niso bile izpolnjene zakonske zahteve za začetek arbitraže, zato se šteje, da je bil program razreševanja trajno presežnih delavcev sprejet, oziroma, da je postal dokončen, tožena stranka pa je imela pravico po njem nadaljevati s postopki v zvezi s trajnimi presežki delavcev.
Sodba in sklep VIII Ips 307/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.06.2006prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavecTožnica je bila edina presežna delavka in je opravljala delo delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki ga je delodajalec ukinil. Njeno delo ni bilo primerljivo z deli drugih delavcev, zaradi česar toženi stranki ni bilo potrebno izvajati postopka primerjave med delavci in sprejeti programa razreševanja presežkov delavcev po 35. členu ZDR (1990). Ponudba drugega delovnega mesta delavcu (ki to ponudbo sicer odkloni) dalj časa pred začetkom postopka ugotovitve obstoja trajnega prenehanja potreb po delu tega delavca, ne more predstavljati izpolnitve delodajalčeve dolžnosti po 36.a členu ZDR (1990). Ukrepi, predvideni po tem členu, namreč glede na opredelitev zakona predpostavljajo najprej ugotovitev trajnega prenehanja potreb po delu delavca.
VDS sodba Pdp 1751/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.05.2006novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - utemeljenost odpovednega razlogaČe delavec sprejme drugo ustrezno ali neustrezno zaposlitev in dela na novem delovnem mestu, lahko skladno s 3. odstavkom 90. člena ZDR pred sodiščem izpodbija le utemeljenost odpovednega razloga in ne more zahtevati ugotovitve nezakonitosti odpovedi PZ v celoti. Posledica ugotovitve nazakonitosti odpovedi PZ je vrnitev delavca na prejšnje delovno mesto. Tak zaključek pa ni utemeljen, če delavec podpiše novo PZ in dela na delovnem mestu po novi PZ na ustreznem delu, pri čemer se za ustrezno zaposlitev šteje tista zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe kot se je zahtevala na prejšnjem delovnem mestu. Če delavec podpiše novo PZ za ustrezno delo, mu je delodajalec dolžan izplačevati plačo skladno s to PZ. Ugotovitev o neutemeljenosti odpovednega razloga (v postopku odpovedi PZ s ponudbo nove PZ) predstavlja temelj za odškodninsko odgovornost delodajalca za povračilo premoženjske škode delavcu v višini razlike med delavčevo plačo za prejšnje...
VDS sklep Pdp 988/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.05.2006delovno razmerje - odpoved - kriteriji za določitev presežnih delavcevV primeru individualne redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga delodajalec ni dolžan upoštevati kriterijev za določitev presežnih delavcev po 1. odstavku 100. člena ZDR, ampak je dolžan dokazati le, da je delo delavca, kateremu je podal odpoved PZ iz poslovnega razloga, pod pogoji iz sklenjene PZ, postalo nepotrebno. Kriterije za določitev trajno presežnih delavcev moradelodajalec uporabiti le, če gre za odpoved PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. 
Sodba in sklep VIII Ips 56/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.04.2006redna odpoved PZ iz poslovnih razlogov - ponudba sklenitve nove PZ pod spremenjenimi pogojiUkinitev delovnega mesta pomeni tudi, da delavca ni mogoče zaposliti na istem delovnem mestu pod spremenjenimi pogoji.
Sodba VIII Ips 240/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.03.2006razrešitev direktorja - odpravninaTožnik se s pogodbo o zaposlitvi ni vnaprej odpovedal pravici do odpravnine. Pristal je le na to, da bo njegova odpravnina taka, kot jo je kot minimalno določal ZGD v času sklenitve pogodbe, oziroma taka, kot jo bo določil prisilni predpis (bodisi ZGD ali kakšen drug).
Sodba VIII Ips 236/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek28.02.2006presežni delavci - prednostna pravica do zaposlitveDoločba četrtega odstavka 36.f člena ZDR (1990) daje presežnemu delavcu potem, ko mu je delovno razmerje že prenehalo, prednostno pravico pri sklenitvi delovnega razmerja, če delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce. To pravico ima le, kolikor gre za delovna mesta, za katera izpolnjuje pogoje.
VDS sodba in sklep Pdp 1419/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.02.2006odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcevKer so delavci kljub temu, da so jim bile pogodbe o zaposlitvi odpovedane, še naprej opravljali svoje delo na istih delovnih mestih v drugi družbi, ki je opravljala delo za prvega delodajalca, ni dokazan ekonomski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker so pri toženi stranki vsi delavci postali presežni delavci (razen tistih, ki po ZDR uživajo posebno varstvo pred odpovedjo), tožena stranka ni bila dolžna uporabiti kriterijev za določitev presežnih delavcev, saj se ti uporabljajo takrat, ko je potrebno določiti, kateri delavci bodo ohranili zaposlitev in kateri ne. 
VDS sodba Pdp 837/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.02.2006delovno razmerje - odpoved - obvestilo stranki - svet delavcev - soglasje strankOpustitev predhodnega pisnega opozorila delavca o nameravani odpovedi PZ iz poslovnega razloga ne predstavlja takšne kršitve, da bi bila zaradi tega odpoved PZ nezakonita, če je sicer delavec z nameravano odpovedjo pravočasno seznanjen. Tožnik je bil član sveta delavcev in je bil na seji sveta seznanjen z razlogi in kriteriji za določitev presežnih delavcev, kot tudi s tem, da je on uvrščen med delavce, katerim po odpovedana PZ, zato je bil seznanjen s tem, da mu bo podana redna odpoved PZ iz poslovnega razloga. Če ne gre za redno odpoved PZ iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, delodajalec ni dolžan niti izdelati programa niti uporabiti kriterijev iz 100. člena ZDR. Odločitev o tem, kateremu delavcu bo redno odpovedal PZ iz poslovnega razloga, je v izključni pristojnosti delodajalca. Ker je svet delavev soglašal, da se poda redna odpoved PZ iz poslovnega razloga tudi tožniku, ki je bil član sveta delavcev, ni...
Sodba VIII Ips 230/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.02.2006presežni delavci - sodelovanje sindikata in sveta delavcev pri sprejemu programaPoslovodni organ tožene stranke je zagotovil sodelovanje tudi sveta delavcev in se je do njegovega mnenja, predlogov in stališč opredelil pred sprejemom programa za razrešitev presežnih delavcev.
Sodba VIII Ips 170/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.01.2006presežni delavci - prevzem delavcev - neupravičena odsotnost z delaTožnici je bila skladno z določili 15. člena SKPG ponujena možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in pod enakimi pogoji, kot jih je imela pri toženi stranki pri drugem delodajalcu, kar pa je odklonila. Ker pa tožnica v času, ko ji je še trajalo delovno razmerje, ni prihajala na delo, je pravilen in zakonit tudi sklep, da ji delovno razmerje preneha prej, kot bi ji zaradi odklonitve zagotovljene pravice iz 30. člena ZDR, in sicer glede na to, da se na delo ni vrnila, s prvim dnem odsotnosti z dela.
Sodba II Ips 196/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.12.2005zahteva za varstvo zakonitosti - nastanek škode - odškodninska odgovornost države - dobrovernost pridobitelja - pridobitev lastnine pravice na premičnine - pridobitev premičnin od nelastnika - vrnitev v kazenskem postopku zaseženih predmetovČeprav morda organi pregona niso pravilno ravnali z zaseženimi predmeti, njihov nedobroverni pridobitelj kot tretja oseba ni upravičen zahtevati odškodnine zanje, ker so bili vrnjeni pravemu lastniku.
Sklep I R 128/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.11.2005določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču delegacija pristojnosti - vsakodnevni delovni stiki med sodnico in stranko v postopkuPo presoji vrhovnega sodišča bi utegnila okoliščina o vsakodnevnih delovnih stikih predsednice sodišča in tajnice njenega urada utemeljevati drug procesni institut, ne utemeljuje pa ta okoliščina prenosa pristojnosti. Tudi vsakodnevni stiki sodnikov z delavci na sodišču sami po sebi ne pomenijo razloga iz navedene zakonske določbe.
Sodba VIII Ips 172/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.11.2005presežni delavci - možnost druge zaposlitve - prenehanje delovnega razmerja - delovna uspešnostTožena stranka je uporabila ocene, sprejete za potrebe določanja plač iz naslova delovne uspešnosti, torej ni sprejemala posebnih meril za oceno delovne uspešnosti zgolj za potrebe ugotavljanja presežnih delavcev. Tega ji tudi ni bilo treba, saj ocena ne bi mogla biti drugačna.
Sodba VIII Ips 132/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.11.2005trajno presežni delavci - prenehanje delovnega razmerjaSodišče je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je tožnica postala trajno presežna delavka na delovnem mestu, na katerega je bila dokončno (celo pravnomočno) razporejena, da je bilo to mesto sistemizirano, da je tožnica z uvajanjem na njem pričela, da so obstajale organizacijske potrebe po ukinitvi delovnega mesta negovalke, da je bil pripravljen program razrešitve, da pa niso bili uporabljeni kriteriji za določitev trajno presežne delavke, ker ni bilo primerljivih delavk. Zato je zaključilo, da je tožena stranka izvedla postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev v skladu s predpisi, pri čemer tožnici ni uspelo dokazati zatrjevanih nepravilnosti. S takim zaključkom izpodbijane sodbe soglaša tudi revizijsko sodišče.
Sodba VIII Ips 149/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.11.2005prenehanje delovnega razmerja - postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev - sodelovanje sindikataSodne prakse ni mogoče razlagati tako, da ni potreben poseben program, ker je izmed več primerljivih delavcev, le enemu od njih prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu. Delodajalec je dolžan zagotoviti sodelovanje sveta delavcev in predstavnikov sindikata pri pripravi in sprejemu programa razreševanja presežkov delavcev.

Izberi vse|Izvozi izbrane