Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OQ==
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 484/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.01.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija poslovanjaV enoti tožene stranke, kjer je delala tožnica, je promet upadel za 10 %, kar je več kot na ravni celotne družbe (8 %), zato se je zmanjšala potreba po delu v tej enoti. Tožena stranka se je odločila za reorganizacijo dela z zmanjševanjem delavcev v enoti, saj dela za vse tri zaposlene delavke ni bilo. Zato je obstajal utemeljen odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, pri čemer je tožena stranka za ugotovitev presežne delavke uporabila objektiven kriterij delovne dobe. Tožnica je bila primerjavi z ostalima delavkama pri toženi stranki zaposlena najkrajši čas. Tožena stranka je tudi dokazala, da tožnici pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana zaradi šikaniranja in mobbinga. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
VDSS sklep Pdp 478/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.10.2015redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kršitev načela kontradiktornosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - uporaba kriterijevČe se delodajalec v primeru odpovedi pogodb o zaposlitvi posameznim delavcem (katerih število ne doseže večjega števila delavcev po zakonski opredelitvi) odloči za uporabo kriterijev, je te kriterije dolžan uporabiti zakonito in na enak način za vse delavce. Iz obrazložitve sodbe ne izhaja, kdaj in na kakšen način je tožena stranka sprejela svoje kriterije, sodišče pa zakonitost uporabe kriterijev lahko preizkusi samo v primeru, če ugotovi, kateri so ti kriteriji in ali so bili pri posameznih delavcih pravilno uporabljeni. Poleg tega je sodišče zaslišalo le zakonitega zastopnika tožene stranke in pričo, ki ju je predlagala tožena stranka, ni pa zaslišalo predlaganih sindikalnih zaupnikov, ki ju je predlagala za zaslišanje tožnica, kar bi lahko prispevalo k razjasnitvi spornih okoliščin glede določitve kriterijev in njihove uporabe. S tem je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti, saj tožnici ni dalo možnosti, da dokaže svoje...
VDS sodba Pdp 471/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.07.2001odpravnina - trajni presežek - zaposlitev pri drugem delodajalcuDelavec ni upravičen do odpravnine, ki bi mu šla kot trajno presežnemu delavcu, če mu je delodajalec ob prenehanju delovnega razmerja dejansko (z uvrstitvijo na seznam delavcev, ki po pogodbi o prevzemu delavcev preidejo k drugemu delodajalcu) zagotovil zaposlitev pri drugem delodajalcu, do takšne zaposlitve pa ni prišlo zaradi ravnanja delavca. 
Sodba VIII Ips 47/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.11.2002delovno razmere pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji za določitev presežnih delavcevČe kolektivna pogodba predpisuje uporabo kumulative metode za vrednotenje kriterijev za določanje presežnih delavcev, je odločitev delodajalca, ki temelji le na upoštevanju kriterija delovne uspešnosti, nazakonita.
VDSS sodba Pdp 464/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.06.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - kolektivni odpust - program razreševanja presežnih delavcev - rok za podajo odpovedi - svet delavcev - soglasjeMed večje število delavcev se lahko uvrščajo le tisti delavci, ki jim bo pogodba o zaposlitvi tudi odpovedana iz poslovnega razloga, ne pa tudi delavci, ki jim pogodba o zaposlitvi preneha na drugi zakonski podlagi. V konkretni zadevi pa niti ne gre za to, da bi večjemu številu delavcev delovno razmerje prenehalo na drugi podlagi, temveč le za nekakšno predvidevanje delodajalca o tem, kakšno bi bilo optimalno število zaposlenih, česar pa delodajalec ni realiziral. Istočasno s tožnico je odpoved pogodbe o zaposlitvi prejelo le 6 delavcev. Zato tožena stranka ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev.Zaradi tega ker svet delavcev k programu razreševanja presežnih delavcev oziroma k spremembam v organizaciji ni podal izrecnega soglasja, odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita.
VDS sodba Pdp 462/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.06.2004odpravnina - trajno presežni delavec - odpoved pravici do odpravnineTožena stranka se neutemeljeno sklicuje na sporazum (o uskladitvi medsebojnih razmerij glede pravic delavcev), katerega sklenitelj je bil tudi sindikat in iz katerega izhaja, da se delavci odpovedujejo pravici zahtevati razliko med odpravnino po sporazumu in odpravnino, ki jo določa zakon. Delavec ni pooblastil sindikata, da bi se v njegovem imenu odpovedal razliki v odpravnini, niti se delavec tej pravici ni odpovedal sam, zato je do razlike v odpravnini upravičen v skladu z določbo 2. odst. 36f. čl. ZDR. 
VDSS sklep Pdp 458/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.03.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - tožba - procesne predpostavkeTerjatev ni verjetno izkazana, ker iz navedb v tožbi in priloženih dokazov ne izhaja, da je tožnica zoper izpodbijani sklep o prenehanju delovnega razmerja ugovarjala pri delodajalcu in ni jasno, ali so podane procesne predpostavke za vložitev tožbe. Zadržanje veljavnosti in izvrševanja sklepa o prenehanju delovnega razmerja bi bilo možno le v primeru, če sklep še ne bi učinkoval oz. ga tožena stranka ne bi realizirala, sicer zadržanje ne pride v poštev, ampak bi bilo mogoče predlagati le vzpostavitev prejšnjega stanja (torej reintegracijo), ali plačevanje nadomestila plače za čas spora o prenehanju delovnega razmerja. V obeh primerih bi bilo potrebno oblikovati predlog za začasno odredbo v skladu z 44. čl. ZIZ, torej v njem navesti tudi sredstvo in predmet izvršbe.
VDSS sodba Pdp 457/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.06.2010redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcevS tem, ko so se pogodbene stranke podjetniške kolektivne pogodbe v 18. členu te pogodbe dogovorile o načinu določanja presežnih delavcev, pri čemer uporabe tega člena niso omejile le na primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, je bila tožena strank ta člen dolžna spoštovati ne glede na to, koliko delavcem je nameravala podati odpoved. Iz tega razloga bi morala za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga upoštevati redno mesečno delovno uspešnost tožnika in ostalih primerljivih delavcev za zadnje tri mesece pred uvedbo postopka odpovedi, kot je določeno v podjetniški kolektivni pogodbi.
Sodba VIII Ips 452/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.03.2010prenehanje delovnega razmerja – ukinitev delovnega mesta – primerljivi delavci – medsebojno razporejanje delavcevMožnost medsebojnega razporejanja delavcev po 17. členu SKPgd oziroma 21. členu KP za gradbene dejavnosti ne pomeni le možnosti razporeditve delavca, ki dela na ukinjenem delovnem mestu, na druga delovna mesta, temveč tudi možnost razporejanja drugih delavcev na delovno mesto, ki se ukinja. Pri tem ne gre za to, da bi se ostale delavce tudi dejansko razporedilo na delovno mesto, ki se ukinja. To bi bi bilo nelogično. Možnost medsebojnega razporejanja predstavlja le način za oblikovanje kategorije primerljivih delavcev.
VDSS sodba Pdp 451/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.03.2001prenehanje delovnega razmerja -začasni presežni delavci - trajno presežni delavciPo določbi 3. odst. 26. čl. Kolektivne pogodbe za barvno, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije (Ur. l. RS, št. 37/96) delodajalec ne sme brez predhodne analize zaposlenosti vključiti med trajno presežne delavce tistih delavcev, ki so bili opredeljeni kot začasni presežki. Ker je tožena stranka ravnala v nasprotju s to določbo ter je tožnika kot začasno nepotrebnega delavca opredelila v programu za trajno presežne delavce, je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje.
VDS sodba Pdp 448/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.04.2005odpravnina - trajno presežni delavec - upokojitevČe delavec izpolnjuje pogoje za upokojitev, a se ne upokoji, ampak mu delovno razmerje preneha kot trajno presežnemu delavcu, je upravičen do odpravnine po 36.f čl. ZDR. Odločitve delavca, da se kljub izpolnjevanju pogojev za upokojitev ne bo upokojil, ni mogoče šteti za zlorabo pravic. ZPDJUZ je glede na ZDR speciali zakon, zato je potrebno pri odmeri odpravnine trajno presežnemu delalvcu uporabiti določbo 18. čl. ZPDJUZ. Glede na citirano določbo je kot osnova za odmero odpravnine določena neto plača in je zato tožnica upravičena do odpravnine, izračunane ob upoštevanju neto plače v zadnjih treh mesecih, ne glede na sicerjšno prakso, da je po 3. odst. 36.f čl. ZDR osnova za izračun odpravnine delavčeva bruto plača. 
VDSS Sodba Pdp 444/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.09.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razlogaPo presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka dokazala, da je poslovna enota, v kateri je delo na delovnem mestu voznik I opravljal tožnik, v spornem obdobju poslovala slabo. Sodišče prve stopnje je kot dokazano štelo tudi s strani tožene stranke zatrjevano dejstvo, da je bilo tožnikovo delo po podaji odpovedi razporejeno med njegove sodelavce. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je bil tožnik kot delavec, ki mu bo odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, izbran na podlagi objektivnih kriterijev. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
VDS sklep Pdp 442/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.10.2002prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavecZa zasedbo delovnega mesta "pomočnik vzgojitelja" se zahteva strokovna izobrazba V. stopnje in dodatni pogoj - poklicni tečaj za delo s predšolskimi otroki. Ta pogoj predstavlja dodatno pedagoško znanje in ne more predstavljati formalne strokovne izobrazbe v smislu določitve kriterija za opredelitev trajno presežnega delavca, kot je to določeno v kolektivni pogodbi dejavnosti oziroma splošnemu aktu delodajalca. Po 6. členu ZDR se za vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe šteje javno veljavna strokovna izobrazba, ki se izkazuje z javno listino, za znanje in zmožnosti, kot poseben pogoj za opravljanje dela, pa se šteje izpolnitev oziroma usposobitev po dodatnih programih ter sposobnosti, potrebne za opravljanje določenega dela. 
Sodba VIII Ips 44/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.11.2006upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopkaV primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka delodajalca se šteje, da je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi operativnih razlogov, ki so opredeljeni v 8. členu ZPPPAI.
VDSS sodba Pdp 433/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.02.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije invalidnosti - ukinitev podružniceUprava tožene stranke je s sprejemom Pravilnika o organizaciji reorganizirala in racionalizirala poslovanje ter izvedla kadrovske prilagoditve z namenom optimalnega izvajanja poslovnih procesov. V tem okviru je združila glavne podružnice v okviru posamezne regije, med drugim A. ter B., ukinili pa so podružnico D.. Zaradi ukinitve organizacijske enote Vodstva podružnice A. je prenehala potreba po zasedbi delovnih mest v Vodstvu te glavne podružnice, in s tem tudi po delu tožnice na delovnem mestu „Komercialist I“ z omejitvami, na katerega je bila tožnica prerazporejena po pridobitvi statusa invalida III. kategorije. Sklop opravil, ki se je opravljal v okviru delovnega mesta „Komercialist I“ (ki ga je zasedala tožnica), se je prenesel v ostale organizacijske dele podružnice med obstoječe zaposlene. To pa predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj je onemogočeno nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe...
Sodba VIII Ips 43/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.03.2007upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopkaČe je delavcu prenehalo delovno razmerje v stečajnem postopku zaradi neplačevitosti delodajalca, se šteje, da mu je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov, zato ima takšen delavec pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po določbah ZPPPAI.
VDS sodba in sklep Pdp 43/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.05.2003trajno presežni delavec - primerjanje delavcev, ki jih je mogoče medsebojno razporejatiČeprav je šlo za ukinitev delovnega mesta z enim izvajalcem, bi morala biti tožnica obravnavana v smislu določbe 1. odst. 17. čl. SKPgd, na podlagi katere se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom. Delodajalec mora pri ugotavljanju presežnih delavcev upoštevati vsa delovna mesta, na katera je mogoče medsebojno razporejati delavce. Zato je tožena stranka napačno primerjala le dalavce znotraj enega oddelka. 
Sodba VIII Ips 427/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.03.2009odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - nezakonitost odpovedi - nova odpoved iz istega poslovnega razlogaDelodajalec bo iz istega poslovnega razloga lahko odpovedal delavcu pogodbo o zaposlitvi le enkrat. Tega ne spremeni okoliščina, da je imela pravnomočna odločitev sodišča za posledico reintegracijo tožnice: torej vzpostavitev stanja, kakršno bi bilo, če prve odpovedi iz istega poslovnega razloga v letu 2006 ne bi bilo. Tudi pravočasnost odpovedi v letu 2007 je mogoče presojati le tako: poslovni razlog je nastal 29. 3. 2006, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga pa je bila dana 12. 7. 2007.
Sklep VIII Ips 425/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.11.2008odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvihSamo če gre za večje število delavcev po prvem in drugem odstavku 96. člena ZDR, je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev. V takem primeru so seznam presežnih delavcev in kriteriji za njihovo določitev sestavni del programa (99. in 100. člen ZDR). Če pa ne gre za večje število delavcev, gre za tako imenovane individualne odpuste. V takem primeru ni potrebno izdelati posebnega programa in v primeru ukinitve delovnih mest, ki ima za posledico prenehanje potreb po delu vseh delavcev na takih delovnih mestih, tudi ni ne potrebe ne obveznosti po uporabi kriterijev za določitev presežnih delavcev.
Sodba in sklep II Ips 423/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.11.2009objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – odgovornost delodajalca – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu – deljena odgovornostV obravnavanem primeru je bilo ob ustrezni organizaciji delovnega procesa in izvajanju varstvenih ukrepov mogoče preprečiti nevarnost. Tožnik je imel ves čas možnost izklapljanja stroja in ga je lahko nadzoroval, zato sta sodišči pravilno uporabili določila o krivdni odgovornosti in ugotovili, da do nesreče ne bi prišlo, če bi tožnik pred posegom izklopil stroj. Bil je poučen o varstvu pri delu in o tem, da med obratovanjem stroja ne sme posegati v nevarno območje, pa je to zavestno kršil.

Izberi vse|Izvozi izbrane