Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 356cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OQ==
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDS sodba Pdp 37/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.02.2003prevzem delavca - bolniški staležSporazum, ki je določil prehod tožnika v drugo organizacijo ter kasnejšo tožnikovo razporeditev na ustrezno delovno mesto, predstavlja podlago za delovno pravno kontinuiteto vseh pravic iz delovnega razmerja. Ali je bil tožnik v času prevzema polovico delovnega časa v bolniškem staležu, ni odločilno. 
VDS sklep Pdp 248/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.07.2003odpravnina - trajni presežek - osnova za odpravninoV obračunsko osnovo za izračun odpravnine po 3. odstavku 36f. člena ZDR je na zahtevo delavca potrebno upoštevati zneske izplačil iz naslova plače, do katerih je bil delavec v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja upravičen (in sicer zneske plač na delovnem mestu, na katerega je bil delavec formalno razporejen oz. zneske nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, ki ga je delavec prejemal po odločbi ZPIZ). 
VDS sklep Pdp 811/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.10.2003prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - ukinitev delovnega mesta - prerazporeditev - razporeditev delavca na delo v drug krajČeprav je tožena stranka ukinila delovno mesto skladiščnika, na katerega je bil razporejen tožnik, to ne pomeni, da tožena stranka ni bila dolžna ugotavljati presežnih delavcev med delavci iste kategorije, to je med vsemi delavci, ki jih je mogoče razporediti na delovno mesto, za katero se ugotovi, da delo na njem ni več potrebno. Presežne delavce je možno ugotavljati tudi na ravni organizacijske enote, upoštevajoč konkretne okoliščine, take konkretne okoliščine pa so lahko tudi omejitve pri razporejanju delavcev iz kraja v kraj glede na določbo 1. odstavka 18. člena panožne pogodbe, da se lahko delavce razporedi iz kraja v kraj brez njihove privolitve, če mu je zagotovljen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ali s službenim vozilom, pri čemer lahko traja pot na delo in z dela največ dve uri dnevno oziroma tri ure, če je to ekonomsko utemeljeno. 
VDS sodba Pdp 860/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.05.2004stranka - glavna obravnava - bistvena kršitev določb postopka1. Iz določbe 2. odstavka 291. člena ZPP izhaja, da se na seji senata po zaključku glavne obravnave lahko določeni dokazi še preberejo, ne velja pa to za vloge strank. Vloga stranke pomeni procesno dejanje, ki ga po zaključku glavne obravnave ni mogoče več opraviti in tudi senat nima pristojnosti, da to dejanje odobri. 2. Če sodišče brez soglasja strank, stranki omogoči rok za vložitev pripravljalne vloge, potem pa te vloge ne upošteva pri odločitvi, s tem zagreši relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa ne vpliva na zakonitost oziroma pravilnost sodbe. 
VDS sodba Pdp 979/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.05.2004odpravnina - prisilna poravnava - prehod terjatveDoločba 36f. člena ZDR predstavlja pravno podlago za priznanje pravice do odpravnine delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, že od uveljavitve Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. ZJSRS v 28. členu izrecno daje pravico Jamstvenemu skladu Republike Slovenije, da terjatve upravičenca (to je delavca, ki mu delovno razmerje preneha zaradi insolventnosti delodajalca) proti delodajalcu preidejo do višine pravic, zagotovljenih po tem zakonu, na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic. S prehodom terjatve vstopi sklad v razmerju do delodajalca v položaj delavca do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic. Zato je upravičen do povrnitve zneska, ki ga je izplačal tožnikom. 
VDS sodba Pdp 869/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.09.2002prenehanje delovnega razmerja - prevzem delavca1. Med toženo stranko in bivšim delodajalcem tožnika X. d.o.o. ni bil sklenjen sporazum o prevzemu delavcev. Tožnik je kljub sklepu bivšega delodajalca na novo sklenil delovno razmerje s toženo stranko za določen čas, na podlagi sklepa o izbiri in pogodbe z dne 3.6.1996, ki ju je tudi podpisal. Tožnik tega, da ni bil podan zakonit razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po 17. členu ZDR, ni uveljavljal v postopku pred prvostopnim sodiščem, temveč šele s pritožbo, česar glede na prepoved navajanja novih dejstev in dokazov po 2. odstavku 286. člena ZPP pritožbeno sodišče po 1. odstavku 337. člena ZPP ne more upoštevati. 2. Delovno razmerje za določen čas ni prešlo v nedoločen čas po 18. členu ZDR, saj tožnik ni delal pri toženi stranki po izteku pogodbe dne 3.12.1996, ampak mu je ta izključno zaradi izrabe dopusta in bolniškega staleža podaljšala delovno razmerje do 24.1.1997. 
VDSS sodba Pdp 597/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.03.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - odpravnina - višina odpravnine - neto plačaOsnovo za izračun odpravnine predstavlja po 3. odst. 36f. člena ZDR delavčeva povprečna neto plača v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja. To izhaja iz zavrnitve predloga Državnega zbora RS za sprejem obvezne razlage citirane določbe ZDR (Poročevalec DZ, št. 13/96), saj je Državni zbor pristal, da se pojem plače iz 3. odst. 36f. člena ZDR v praksi še naprej uporablja v smislu neto plače.
VDSS sodba Pdp 547/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.01.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - odpravnina - poklicna rehabilitacija - suspenz pogodbe o zaposlitvi - mirovanje pravicV času trajanja poklicne rehabilitacije, izvedene na podlagi 80. in drugih členov ZPIZ, ne gre za prekinitev delovnega razmerja, ampak delavcu v tem času pravice mirujejo, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da čas poklicne rehabilitacije ne pomeni prekinitve zaposlitve. Kot podlago za izračun odpravnine po 36.f členu ZDR je zato pravilno štelo poleg obdobja zaposlitve pri pravnemu predniku toženke tudi obdobje poklicne rehabilitacije. Po novem zakonu gre v takem primeru za suspenz pogodbe po 51. členu ZDR/2002.
VDSS sodba Pdp 5/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.10.2002prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - finančna reorganizacija - odpravnina - kdaj preneha delovno razmerjeV skladu s 6. odst. 51. čl. ZPPSL delovno razmerje v primeru finančne reorganizacije preneha z vročitvijo sklepa, pri čemer citirani člen ne določa izrecno, ali z vročitvijo prvostopenjskega ali drugostopenjskega sklepa. Ob upoštevanju 1. odstavka 106. člena ZDR, ki določa, da ugovor delavca zoper sklep o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve in glede na to, da ne gre za ugovor, ki ne zadrži izvršitve v taksativno naštetih primerih iz 2. odst. istega člena, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju 106. čl. ZDR pravilno uporabilo 51. čl. ZPPSL, ko je odločilo, da je tožniku delovno razmerje prenehalo z vročitvijo dokončnega sklepa. Delavcem, ki jim delovno razmerje preneha na podlagi sklepa o prenehanju delovnega razmerja zaradi finančne reorganizacije in sicer na podlagi 51. čl. ZPPSL, pripada odpravnina v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi...
VDSS sodba Pdp 296/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.06.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - finančna reorganizacija - odpravnina - zastaranje - začetek teka zastaralnega rokaV 13. odst. 13. člena SKPG/93 je določeno, da morajo biti odpravnine presežnim delavcem izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka. Po 361. členu ZOR oziroma po 336. členu OZ zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezni primer ni z zakonom predpisano kaj drugega, kar pomeni, da petletni splošni zastaralni rok začne teči prvi dan po dnevu prenehanja delovnega razmerja.
Sodba VIII Ips 77/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.01.2002delovno razmerje pri delodajalcih - postopek prisilne poravnave - načrt finančne reorganizacije - prenehanje delovnega razmerja - pravica do odpravninePravni predpisi so v svojem bistvu socialne zapovedi, ki terjajo določeno vedenje in ravnanje subjektov samo za vnaprej. Zato velja zanje načelo, da se smejo uporabljati samo za takšna družbena razmerja in za takšna dejanja, ki so nastala po njihovi objavi ali po tistem trenutku, s katerim je bil pravno določen začetek njihovega uporabljanja. Ker niti osnovni zakon niti novela zakona o jamstvenem skladu nista uredila pravic delavcev iz 4. odstavka 51. člena ZPPSL kot jih imajo trajno presežni delavci po ZDR, niti nista določila obsega njihovih pravic za čas pred sprejetjem ZJSRS, tudi sodišče nima pooblastila, da bi zapolnilo nastalo pravno praznino z ustvarjanjem pravic, ki jih zakonodajalec ni določil.
Sodba VIII Ips 73/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.01.2002delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - postopek ugotavljanja presežnih delavcevPostopek izbire presežnih delavcev ni zakonit, če pri izbiri niso upoštevani vsi primerljivi delavci, če ocena delovne uspešnosti ni bila sprejeta v skladu s splošnim aktom tako, da bi bila zagotovljena njena objektivnost in če delodajalec ne dokaže, da je bilo prenehanje delovnega razmerja edini možni ukrep za razrešitev trajnega presežka delavcev.
Sklep VIII Ips 69/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.01.2002prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcih - kriteriji za določitev presežnih delavcev - sindikalni zaupnik - trajno presežni delavci - postopek ugotavljanja presežnih delavcev - program ugotavljanja presežnih delavcev - pristojnosti organa upravljanja v delniški družbiKateri organ delniške družbe je pristojen za odločitev o programu preseženih delavcev je odvisno od statusne določitve organov družbe in razmejitve pristojnosti med njimi. Kolikor kolektivna pogodba ali splošni akt ne določata drugače, se presežni delavci ugotavljajo na ravni celotne organizacije in se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki so razporejeni na delovna mesta, za katere je ugotovljeno trajno prenehanje potreb. Sindikalni zaupnik je ob soglasju sindikata lahko določen kot presežni delavec, ZDR ga določen čas varuje le pred prenehanjem delovnega razmerja iz tega razloga.
Sodba VIII Ips 79/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.2001postopek prisilne poravnave - načrt finančne reorganizacije - prenehanje delovnega razmerja zaradi finančne reorganizacije - pravica do odpravnineZa prenehanje pravice do odpravnine delavcem, ki so do uveljavitve novele ZJSRS 1999, izgubili zaposlitev v insolventnih organizacijah, ni bilo neposredne pravne podlage.
Sodba VIII Ips 93/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek29.01.2002delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - varstvo pravic delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - sodelovanje sindikataDelodajalec je v postopku priprave in sprejema programa razreševanja presežkov delavcev dolžan zagotoviti sodelovanje sindikata tako, da mu omogoči dejansko posredovanje stališč, mnenj in predlogov. Če ima delavec v postopku za varstvo pravic pri delodajalcu pooblaščenca, je vabilo na sejo pritožbenega organa pravilno vročeno, če je vročeno le pooblaščencu. Ker odločanje o programu presežnih delavcev ne spada med odločitve, o katerih odločajo izključno družbeniki, lahko ta program v enoosebni družbi z enim ustanoviteljem, ki je tudi poslovodja družbe, sprejme tudi kot poslovodja.
Sodba VIII Ips 97/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.02.2002delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev - načelo enakostiČeprav je res, da KPND ne vsebuje določb, ki jih vsebuje splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, da se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno razporejati, to ne pomeni, da se za negospodarske dejavnosti tako načelo ne uporablja. Načelo enakosti je ustavno načelo in je zato treba pri iskanju in določanju trajno presežnih delavcev, kjer je posledica za posameznega delavca izredno huda, postopek voditi tako, da se vsi, pri istem delodajalcu zaposleni delavci obravnavajo enako in imajo enake možnosti obdržati zaposlitev. Na take odločitve (določitev trajno presežnih delavcev) financerji ali ustanovitelji ne morejo in ne smejo imeti vpliva.
Sodba VIII Ips 219/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.05.2002prenehanje delovnega razmerja - delovni invalid - trajno presežni delavci - delovno razmerje pri delodajalcuZDR obravnava kot zaščiteno kategorijo delavce, ki so invalidi. Torej tiste, ki imajo v trenutku odločanja o presežnih delavcih tak status. Tisti, ki do trenutka dokončne odločitve nimajo priznane invalidnosti, preneha delovno razmerje kot presežnim delavcem pod enakimi pogoji kot vsem drugim. Pri tem ni pomembno, od kdaj so takim delavcem priznane pravice iz naslova zavarovanja za primer invalidnosti.
Sklep VIII Ips 253/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.09.2002prenehanje delovnega razmerja - redna likvidacija družbe - delovno razmerje pri delodajalcuV primeru, ko sklep o prenehanju družbe sprejme skupščina (družbeniki), izvede postopek za svojo (redno) likvidacijo družba sama po določbah Zakona o gospodarskih družbah. Ker v tem primeru ZGD nima posebnih določb, preneha delovno razmerje delavcem v takih primerih lahko le pod pogoji in na način, ki jih določata Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in Zakon o delovnih razmerjih (77. člen ZTPDR). Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ima posebne določbe o prenehanju delovnega razmerja le v postopku ali sodne likvidacije.
VDS sodba Pdp 65/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.01.2003dokazni postopekTožnik bi moral dokazati, da mu je delovno razmerje prenehalo kot trajno presežnemu delavcu. Če bi mu v resnici delovno razmerje prenehalo kot trajno presežnemu delavcu, bi bila odločba o tem izdana tudi tožniku. Ne gre za listino, ki bi bila po naravi stvari lahko samo pri prvotoženi stranki. Prvotožena stranka je na tožnikov predlog, naj predloži sklep o prenehanju delovnega razmerja, pojasnila, da listine nima, zato se tožnik neutemeljeno sklicuje na določbo petega odstavka 227. čl. ZPP, ki določa, da sodišče po prostem preudarku presodi, kakšnega pomena je to, da stranka, ki ima listino, noče ugoditi sklepu, s katerim je naloženo, naj jo predloži, ali če proti prepričanju sodišča zanika, da bi bila listina pri njej. Prvotožena stranka ni odklonila predložitve listin, ampak je povedala, da stečajni upravitej te listine ne najde, sodišče prve stopnje pa v njene navedbe ni podvomilo. 
VDS sodba Pdp 627/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.11.2001zamudna sodba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbiNavedba v pritožbi, da je tožeča stranka od Jamstvenega in preživninskega sklada prejela že določen znesek, je vprašanje ugotavljanja dejanskega stanja, katerega pa ni dopustno presojati v pritožbenem postopku pri obravnavi pritožbe zoper izdano zamudno sodbo. 

Izberi vse|Izvozi izbrane

http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*