Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 356cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OA==
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep VIII Ips 213/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.06.2004trajni presežki - dejanske ugotovitve - sprememba sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaKer je glede na navedeno o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijane sodbe o dejanskem stanju, kot naj bi ga ugotovilo sodišče prve stopnje, in dejanskim stanjem, kot ga je na podlagi listin in zaslišanja prič ugotovilo sodišče prve stopnje, ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti.
Sodba VIII Ips 266/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.04.2004trajno presežni delavci -sistemizacija delovnih mest - program razreševanja presežnih delavcev - retroaktivnost splošnega aktaIzpodbijana sodba ima prav, da tudi morebitna retroaktivna veljavnost akta o organizaciji in sistematizaciji od 1. 6. 2000 dalje, na veljavnost programa presežnih delavcev in sklep o prenehanju delovnega razmerja tožniku ni vplivala. Očitno je namreč da ni bil in tudi ne bi mogel biti pravna podlaga, ker je bil program sprejet že 24. 5. 2000, sklep pa izdan 25. 5. 2000.
Sodba VIII Ips 212/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.06.2004prenehanje delovnega razmerja - resni razlogi za prenehanje delovnega razmerja - kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcevSodišče je ugotovilo, da nobeden od kriterijev ni bil uporabljen pravilno. Kriterij strokovne izobrazbe je tožena stranka izvedla v nasprotju z določbami 22. in 25. člena pravilnika, ker ni pravilno upoštevala določb o strokovni izobrazbi, delovna uspešnost pa ni bila v skladu s predpisom o ugotavljanju delovne uspešnosti, saj ni bilo zagotovljeno načelo enakega obravnavanja. Oboje ima za posledico, da tožniku, ki je bil opredeljen kot trajno presežni delavec, šele po naslednjem kriteriju (delovne izkušnje), delovno razmerje ni prenehalo v skladu z veljavnimi predpisi.
Sodba VIII Ips 247/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.04.2004trajno presežni delavci - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev - delovna uspešnostDelovni rezultati se lahko ugotavljajo na različne načine. Lahko se merijo po bolj ali manj objektivnih merilih (na primer normativi) ali ocenjuje (ocena delovne uspešnosti). Tako ugotovljen rezultat delavčevega dela - v primerjavi s pričakovanim, običajnim, povprečnim - nato vpliva na višino delavčeve plače, pa tudi na ohranitev zaposlitve.
VDS sodba Pdp 72/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.02.2003likvidacija - prenehanje delovnega razmerja - odpovedni rokV primeru rednega prenehanja družbe po sklepu skupščine bi lahko z uporabo ekstenzivne razlage določb delovnopravne zakonodaje v zvezi s prenehanjem zaposlitve govorili le o operativnih razlogih za prenehanje delovnega razmerja delavcem. Pri tem pa delavcev ni mogoče neposredno izenačiti s presežnimi delavci in zato zahtevati od delodajalca izvedbe prav takšnega postopka, kot je predviden za trajno presežne delavce po ZDR. V tem primeru odpade potreba po posebnem postopku določanja trajno presežnih delavcev, njihovi primerjavi in zaščitenih kategorijah - in je torej analogna uporaba določb o presežnih delavcih lahko le omejena. Ob upoštevanju določb mednarodnih pogodb delavcem ne more prenehati delovno razmerje že s sklepom skupščine o redni likvidaciji družbe, temveč ima delavec pravico do razumnega odpovednega roka. V tem primeru je še najustreznejša analogna uporaba določb o odpovednem roku za trajno presežne delavce. V primeru prostovoljne likvidacije družbe,...
VDS sodba Pdp 462/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.06.2004odpravnina - trajno presežni delavec - odpoved pravici do odpravnineTožena stranka se neutemeljeno sklicuje na sporazum (o uskladitvi medsebojnih razmerij glede pravic delavcev), katerega sklenitelj je bil tudi sindikat in iz katerega izhaja, da se delavci odpovedujejo pravici zahtevati razliko med odpravnino po sporazumu in odpravnino, ki jo določa zakon. Delavec ni pooblastil sindikata, da bi se v njegovem imenu odpovedal razliki v odpravnini, niti se delavec tej pravici ni odpovedal sam, zato je do razlike v odpravnini upravičen v skladu z določbo 2. odst. 36f. čl. ZDR. 
VDS sodba in sklep Pdp 69/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.03.2004prenehanje delovnega razmerja - reparacija - razlika v plačah - regresČe se delavec po prenehanju delovnega razmerja začasno samozaposli kot samostojni podjetnik ali se zaposli pri novem delodajalcu, za to obdobje ni upravičen do priznanja delovnega razmerja in do vpisa delovne dobe v delovno knjižico pri delodajalcu, pri katerem mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo. Ne izgubi pa s tem pravice, da od prejšnega delodajalca zahteva izplačilo razlike v plači oziroma razlike v dohodku. To velja tudi za regres za letni dopust. 
VDS sodba Pdp 2025/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.01.2005prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavecTožnica na delovnem mestu na katerega je bila formalno razporejena ni delala, ker je tožena stranka upoštevala njene zdravstvene težave. Delala je na nekaterih drugih nalogah po odredbi nadrejenih. Kljub temu pa ni možen zaključek, da je bila dejansko razporejena na drugo delovno mesto. Opravljanje le nekaterih nalog ne pomeni dejanske razporeditve na drugo delovno mesto. V sodni praksi je bilo sicer nekajkrat zavzeto stališče, da delavec ne more biti presežek na delovnem mestu, na katerega je formalno razporejen, če dejansko dalj časa po odredbi delodajalca opravlja delo na drugem delovnem mestu. Vendar pa gre za izjemne primere, ko je delavec po volji delodajalca razporejen na drugo delovno mesto brez ustrezne odločbe. Pri tožnici pa iz zgoraj opisanih razlogov ni mogoče govoriti o dejanski razporeditvi na drugo delovno mesto. 
VDS sodba Pdp 448/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.04.2005odpravnina - trajno presežni delavec - upokojitevČe delavec izpolnjuje pogoje za upokojitev, a se ne upokoji, ampak mu delovno razmerje preneha kot trajno presežnemu delavcu, je upravičen do odpravnine po 36.f čl. ZDR. Odločitve delavca, da se kljub izpolnjevanju pogojev za upokojitev ne bo upokojil, ni mogoče šteti za zlorabo pravic. ZPDJUZ je glede na ZDR speciali zakon, zato je potrebno pri odmeri odpravnine trajno presežnemu delalvcu uporabiti določbo 18. čl. ZPDJUZ. Glede na citirano določbo je kot osnova za odmero odpravnine določena neto plača in je zato tožnica upravičena do odpravnine, izračunane ob upoštevanju neto plače v zadnjih treh mesecih, ne glede na sicerjšno prakso, da je po 3. odst. 36.f čl. ZDR osnova za izračun odpravnine delavčeva bruto plača. 
Sodba in sklep II Ips 280/2003Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.06.2004dovoljenost revizije - telesne bolečine - strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - zavrženje revizije - višina denarne odškodnine - revizija zoper sklep o stroških - bodoča škoda - povrnitev negmotne škode - odgovornost imetnika nevarne stvari - stroj za mletje grozdjaRevizija proti sklepu o stroških ni dovoljena (prvi in tretji odstavek 384. člena ZPP) zato jo je sodišče zavrglo po določilu 377. člena ZPP.
VDSS sklep Pdp 458/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.03.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - tožba - procesne predpostavkeTerjatev ni verjetno izkazana, ker iz navedb v tožbi in priloženih dokazov ne izhaja, da je tožnica zoper izpodbijani sklep o prenehanju delovnega razmerja ugovarjala pri delodajalcu in ni jasno, ali so podane procesne predpostavke za vložitev tožbe. Zadržanje veljavnosti in izvrševanja sklepa o prenehanju delovnega razmerja bi bilo možno le v primeru, če sklep še ne bi učinkoval oz. ga tožena stranka ne bi realizirala, sicer zadržanje ne pride v poštev, ampak bi bilo mogoče predlagati le vzpostavitev prejšnjega stanja (torej reintegracijo), ali plačevanje nadomestila plače za čas spora o prenehanju delovnega razmerja. V obeh primerih bi bilo potrebno oblikovati predlog za začasno odredbo v skladu z 44. čl. ZIZ, torej v njem navesti tudi sredstvo in predmet izvršbe.
Sodba VIII Ips 7/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.10.2002delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - postopek ugotavljanja presežnih delavcevČe delodajalec ne izvede postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev in v zvezi s tem tudi ne sprejme programa razreševanja presežkov, sklep o prenehanju delovnega razmerja delavcu iz tega razloga nima pravne podlage in je zato nezakonit.
Sodba VIII Ips 47/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.11.2002delovno razmere pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji za določitev presežnih delavcevČe kolektivna pogodba predpisuje uporabo kumulative metode za vrednotenje kriterijev za določanje presežnih delavcev, je odločitev delodajalca, ki temelji le na upoštevanju kriterija delovne uspešnosti, nazakonita.
Sodba VIII Ips 23/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.11.2002delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - program razreševanja - kriterijiKer tožena stranka ni sprejela posebnega programa za razreševanje presežnih delavcev in da pri določitvi tožnika kot presežnega delavca ni upoštevala nobenih, sicer izrecno predpisanih kriterijev, za odločitev o prenehanju delovnega razmerja tožnika kot presežnega delavca ni bilo zakonite pravne podlage.
Sodba VIII Ips 279/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.11.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavciSodišče je prišlo do pravilnega zaključka, da organizacijska sprememba pomeni, da so postali trajno presežni vsi delavci zaposleni na inštitutu, za katere ni bilo mogoče najti drugega ustreznega dela.
Sodba VIII Ips 306/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.09.2003prenehanje delovnega razmerja - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcevOdločitev delodajalca je nezakonita, če s kolektivno pogodbo predpisanih kriterijev za določitev presežnih delavcev ni uporabil oziroma jih ni uporabil prav.
Sodba in Sklep VIII Ips 282/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.10.2003nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzuleTožena stranka izhaja iz napačne predpostavke, da je namen konkurenčne klavzule zagotavljanje socialne varnosti delavcu, če mu delovno razmerje preneha brez njegove volje ali krivde. Temeljni namen konkurenčne klavzule je varstvo delodajalčevih interesov v primerih, ko delavcu po njegovi volji ali krivdi preneha delovno razmerje.
Sodba VIII Ips 313/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.10.2003presežni delavci - ustrezna odpravnina - soglasje k znižanju odpravnineKadar iz dogovora ne bo povsem jasno, da je delavec izrecno pristal na odpravnino, ki je manjša kot bi bila odpravnina po 36f. členu ZDR (1990), je s pojmom "ustrezna odpravnina" mogoče razumeti le odpravnino po 36f. členu ZDR (1990). Taka odpravnina je namreč minimum, ki jo zakon zagotavlja presežnim delavcem zaradi prenehanja delovnega razmerja iz tega razloga.
Sklep VIII Ips 309/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.12.2003prenehanje delovnega razmerja zaradi stečaja - odpravnina - odločitev Ustavnega sodiščaVrhovno sodišče še vedno meni, da je bilo stališče, kot izhaja iz enotne sodne prakse, pravilno. Ne glede na to, pa ni mogoče mimo dejstva, da je Ustavno sodišče na podlagi svojega novega stališča v sklepu št. U-I-138/00, ugodilo vsem ustavnim pritožbam, vloženim zoper odločitve delovnih sodišč v konkretnih primerih. Ker je mogoče pričakovati enako odločitev tudi v tem primeru (ob verjetni predpostavki, da bi ob zavrnitvi revizije tožnik vložil ustavno pritožbo), je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavilo.
VDS sodba in sklep Pdp 43/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.05.2003trajno presežni delavec - primerjanje delavcev, ki jih je mogoče medsebojno razporejatiČeprav je šlo za ukinitev delovnega mesta z enim izvajalcem, bi morala biti tožnica obravnavana v smislu določbe 1. odst. 17. čl. SKPgd, na podlagi katere se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom. Delodajalec mora pri ugotavljanju presežnih delavcev upoštevati vsa delovna mesta, na katera je mogoče medsebojno razporejati delavce. Zato je tožena stranka napačno primerjala le dalavce znotraj enega oddelka. 

Izberi vse|Izvozi izbrane

http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*