Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro Sklep VIII Ips 213/2003 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 08.06.2004 trajni presežki - dejanske ugotovitve - sprememba sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka Ker je glede na navedeno o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijane sodbe o dejanskem stanju, kot naj bi ga ugotovilo sodišče prve stopnje, in dejanskim stanjem, kot ga je na podlagi listin in zaslišanja prič ugotovilo sodišče prve stopnje, ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti. Sodba VIII Ips 266/2003 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 06.04.2004 trajno presežni delavci -sistemizacija delovnih mest - program razreševanja presežnih delavcev - retroaktivnost splošnega akta Izpodbijana sodba ima prav, da tudi morebitna retroaktivna veljavnost akta o organizaciji in sistematizaciji od 1. 6. 2000 dalje, na veljavnost programa presežnih delavcev in sklep o prenehanju delovnega razmerja tožniku ni vplivala. Očitno je namreč da ni bil in tudi ne bi mogel biti pravna podlaga, ker je bil program sprejet že 24. 5. 2000, sklep pa izdan 25. 5. 2000. Sodba VIII Ips 212/2003 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 08.06.2004 prenehanje delovnega razmerja - resni razlogi za prenehanje delovnega razmerja - kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev Sodišče je ugotovilo, da nobeden od kriterijev ni bil uporabljen pravilno. Kriterij strokovne izobrazbe je tožena stranka izvedla v nasprotju z določbami 22. in 25. člena pravilnika, ker ni pravilno upoštevala določb o strokovni izobrazbi, delovna uspešnost pa ni bila v skladu s predpisom o ugotavljanju delovne uspešnosti, saj ni bilo zagotovljeno načelo enakega obravnavanja. Oboje ima za posledico, da tožniku, ki je bil opredeljen kot trajno presežni delavec, šele po naslednjem kriteriju (delovne izkušnje), delovno razmerje ni prenehalo v skladu z veljavnimi predpisi. Sodba VIII Ips 247/2003 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 06.04.2004 trajno presežni delavci - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev - delovna uspešnost Delovni rezultati se lahko ugotavljajo na različne načine. Lahko se merijo po bolj ali manj objektivnih merilih (na primer normativi) ali ocenjuje (ocena delovne uspešnosti). Tako ugotovljen rezultat delavčevega dela - v primerjavi s pričakovanim, običajnim, povprečnim - nato vpliva na višino delavčeve plače, pa tudi na ohranitev zaposlitve. VDS sodba Pdp 72/2003 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 06.02.2003 likvidacija - prenehanje delovnega razmerja - odpovedni rok V primeru rednega prenehanja družbe po sklepu skupščine bi lahko z uporabo ekstenzivne razlage določb delovnopravne zakonodaje v zvezi s prenehanjem zaposlitve govorili le o operativnih razlogih za prenehanje delovnega razmerja delavcem. Pri tem pa delavcev ni mogoče neposredno izenačiti s presežnimi delavci in zato zahtevati od delodajalca izvedbe prav takšnega postopka, kot je predviden za trajno presežne delavce po ZDR. V tem primeru odpade potreba po posebnem postopku določanja trajno presežnih delavcev, njihovi primerjavi in zaščitenih kategorijah - in je torej analogna uporaba določb o presežnih delavcih lahko le omejena.
Ob upoštevanju določb mednarodnih pogodb delavcem ne more prenehati delovno razmerje že s sklepom skupščine o redni likvidaciji družbe, temveč ima delavec pravico do razumnega odpovednega roka. V tem primeru je še najustreznejša analogna uporaba določb o odpovednem roku za trajno presežne delavce.
V primeru prostovoljne likvidacije družbe,... VDS sodba Pdp 462/2003 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 18.06.2004 odpravnina - trajno presežni delavec - odpoved pravici do odpravnine Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na sporazum (o uskladitvi medsebojnih razmerij glede pravic delavcev), katerega sklenitelj je bil tudi sindikat in iz katerega izhaja, da se delavci odpovedujejo pravici zahtevati razliko med odpravnino po sporazumu in odpravnino, ki jo določa zakon. Delavec ni pooblastil sindikata, da bi se v njegovem imenu odpovedal razliki v odpravnini, niti se delavec tej pravici ni odpovedal sam, zato je do razlike v odpravnini upravičen v skladu z določbo 2. odst. 36f. čl. ZDR. VDS sodba in sklep Pdp 69/2003 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 12.03.2004 prenehanje delovnega razmerja - reparacija - razlika v plačah - regres Če se delavec po prenehanju delovnega razmerja začasno samozaposli kot samostojni podjetnik ali se zaposli pri novem delodajalcu, za to obdobje ni upravičen do priznanja delovnega razmerja in do vpisa delovne dobe v delovno knjižico pri delodajalcu, pri katerem mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo. Ne izgubi pa s tem pravice, da od prejšnega delodajalca zahteva izplačilo razlike v plači oziroma razlike v dohodku. To velja tudi za regres za letni dopust. VDS sodba Pdp 2025/2003 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 27.01.2005 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec Tožnica na delovnem mestu na katerega je bila formalno razporejena ni
delala, ker je tožena stranka upoštevala njene zdravstvene težave.
Delala je na nekaterih drugih nalogah po odredbi nadrejenih. Kljub
temu pa ni možen zaključek, da je bila dejansko razporejena na drugo
delovno mesto. Opravljanje le nekaterih nalog ne pomeni dejanske
razporeditve na drugo delovno mesto.
V sodni praksi je bilo sicer nekajkrat zavzeto stališče, da delavec
ne more biti presežek na delovnem mestu, na katerega je formalno
razporejen, če dejansko dalj časa po odredbi delodajalca opravlja
delo na drugem delovnem mestu. Vendar pa gre za izjemne primere, ko
je delavec po volji delodajalca razporejen na drugo delovno mesto
brez ustrezne odločbe. Pri tožnici pa iz zgoraj opisanih razlogov ni
mogoče govoriti o dejanski razporeditvi na drugo delovno mesto. VDS sodba Pdp 448/2003 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 22.04.2005 odpravnina - trajno presežni delavec - upokojitev Če delavec izpolnjuje pogoje za upokojitev, a se ne upokoji, ampak mu
delovno razmerje preneha kot trajno presežnemu delavcu, je upravičen
do odpravnine po 36.f čl. ZDR. Odločitve delavca, da se kljub
izpolnjevanju pogojev za upokojitev ne bo upokojil, ni mogoče šteti
za zlorabo pravic. ZPDJUZ je glede na ZDR speciali zakon, zato je
potrebno pri odmeri odpravnine trajno presežnemu delalvcu uporabiti
določbo 18. čl. ZPDJUZ. Glede na citirano določbo je kot osnova za
odmero odpravnine določena neto plača in je zato tožnica upravičena
do odpravnine, izračunane ob upoštevanju neto plače v zadnjih treh
mesecih, ne glede na sicerjšno prakso, da je po 3. odst. 36.f čl. ZDR
osnova za izračun odpravnine delavčeva bruto plača. Sodba in sklep II Ips 280/2003 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 10.06.2004 dovoljenost revizije - telesne bolečine - strah - odgovornost za škodo od nevarne stvari - zavrženje revizije - višina denarne odškodnine - revizija zoper sklep o stroških - bodoča škoda - povrnitev negmotne škode - odgovornost imetnika nevarne stvari - stroj za mletje grozdja Revizija proti sklepu o stroških ni dovoljena (prvi in tretji odstavek 384. člena ZPP) zato jo je sodišče zavrglo po določilu 377. člena ZPP. VDSS sklep Pdp 458/2003 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 04.03.2003 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - tožba - procesne predpostavke Terjatev ni verjetno izkazana, ker iz navedb v tožbi in priloženih dokazov ne izhaja, da je tožnica zoper izpodbijani sklep o prenehanju delovnega razmerja ugovarjala pri delodajalcu in ni jasno, ali so podane procesne predpostavke za vložitev tožbe.
Zadržanje veljavnosti in izvrševanja sklepa o prenehanju delovnega razmerja bi bilo možno le v primeru, če sklep še ne bi učinkoval oz. ga tožena stranka ne bi realizirala, sicer zadržanje ne pride v poštev, ampak bi bilo mogoče predlagati le vzpostavitev prejšnjega stanja (torej reintegracijo), ali plačevanje nadomestila plače za čas spora o prenehanju delovnega razmerja. V obeh primerih bi bilo potrebno oblikovati predlog za začasno odredbo v skladu z 44. čl. ZIZ, torej v njem navesti tudi sredstvo in predmet izvršbe. Sodba VIII Ips 7/2002 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 15.10.2002 delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - postopek ugotavljanja presežnih delavcev Če delodajalec ne izvede postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev in v zvezi s tem tudi ne sprejme programa razreševanja presežkov, sklep o prenehanju delovnega razmerja delavcu iz tega razloga nima pravne podlage in je zato nezakonit. Sodba VIII Ips 47/2002 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 12.11.2002 delovno razmere pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji za določitev presežnih delavcev Če kolektivna pogodba predpisuje uporabo kumulative metode za vrednotenje kriterijev za določanje presežnih delavcev, je odločitev delodajalca, ki temelji le na upoštevanju kriterija delovne uspešnosti, nazakonita. Sodba VIII Ips 23/2002 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 26.11.2002 delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - program razreševanja - kriteriji Ker tožena stranka ni sprejela posebnega programa za razreševanje presežnih delavcev in da pri določitvi tožnika kot presežnega delavca ni upoštevala nobenih, sicer izrecno predpisanih kriterijev, za odločitev o prenehanju delovnega razmerja tožnika kot presežnega delavca ni bilo zakonite pravne podlage. Sodba VIII Ips 279/2002 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 04.11.2003 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci Sodišče je prišlo do pravilnega zaključka, da organizacijska sprememba pomeni, da so postali trajno presežni vsi delavci zaposleni na inštitutu, za katere ni bilo mogoče najti drugega ustreznega dela. Sodba VIII Ips 306/2002 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 23.09.2003 prenehanje delovnega razmerja - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev Odločitev delodajalca je nezakonita, če s kolektivno pogodbo predpisanih kriterijev za določitev presežnih delavcev ni uporabil oziroma jih ni uporabil prav. Sodba in Sklep VIII Ips 282/2002 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 21.10.2003 nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule Tožena stranka izhaja iz napačne predpostavke, da je namen konkurenčne klavzule zagotavljanje socialne varnosti delavcu, če mu delovno razmerje preneha brez njegove volje ali krivde. Temeljni namen konkurenčne klavzule je varstvo delodajalčevih interesov v primerih, ko delavcu po njegovi volji ali krivdi preneha delovno razmerje. Sodba VIII Ips 313/2002 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 21.10.2003 presežni delavci - ustrezna odpravnina - soglasje k znižanju odpravnine Kadar iz dogovora ne bo povsem jasno, da je delavec izrecno pristal na odpravnino, ki je manjša kot bi bila odpravnina po 36f. členu ZDR (1990), je s pojmom "ustrezna odpravnina" mogoče razumeti le odpravnino po 36f. členu ZDR (1990). Taka odpravnina je namreč minimum, ki jo zakon zagotavlja presežnim delavcem zaradi prenehanja delovnega razmerja iz tega razloga. Sklep VIII Ips 309/2002 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 02.12.2003 prenehanje delovnega razmerja zaradi stečaja - odpravnina - odločitev Ustavnega sodišča Vrhovno sodišče še vedno meni, da je bilo stališče, kot izhaja iz enotne sodne prakse, pravilno. Ne glede na to, pa ni mogoče mimo dejstva, da je Ustavno sodišče na podlagi svojega novega stališča v sklepu št. U-I-138/00, ugodilo vsem ustavnim pritožbam, vloženim zoper odločitve delovnih sodišč v konkretnih primerih. Ker je mogoče pričakovati enako odločitev tudi v tem primeru (ob verjetni predpostavki, da bi ob zavrnitvi revizije tožnik vložil ustavno pritožbo), je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavilo. VDS sodba in sklep Pdp 43/2002 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 22.05.2003 trajno presežni delavec - primerjanje delavcev, ki jih je mogoče medsebojno razporejati Čeprav je šlo za ukinitev delovnega mesta z enim izvajalcem, bi morala biti tožnica obravnavana v smislu določbe 1. odst. 17. čl. SKPgd, na podlagi katere se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom. Delodajalec mora pri ugotavljanju presežnih delavcev upoštevati vsa delovna mesta, na katera je mogoče medsebojno razporejati delavce. Zato je tožena stranka napačno primerjala le dalavce znotraj enega oddelka.
