Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro Sodba in sklep VIII Ips 307/2005 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 20.06.2006 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec Tožnica je bila edina presežna delavka in je opravljala delo delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki ga je delodajalec ukinil. Njeno delo ni bilo primerljivo z deli drugih delavcev, zaradi česar toženi stranki ni bilo potrebno izvajati postopka primerjave med delavci in sprejeti programa razreševanja presežkov delavcev po 35. členu ZDR (1990). Ponudba drugega delovnega mesta delavcu (ki to ponudbo sicer odkloni) dalj časa pred začetkom postopka ugotovitve obstoja trajnega prenehanja potreb po delu tega delavca, ne more predstavljati izpolnitve delodajalčeve dolžnosti po 36.a členu ZDR (1990). Ukrepi, predvideni po tem členu, namreč glede na opredelitev zakona predpostavljajo najprej ugotovitev trajnega prenehanja potreb po delu delavca. Sodba VIII Ips 363/2005 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 26.09.2006 upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka Šteje se, da je s prenehanjem delovnega razmerja tožnika zaradi začetka stečaja delodajalca, tožniku delovno razmerje prenehalo zaradi operativnih razlogov, ki so opredeljeni v 8. členu ZPPPAI. Z vidika socialne varnosti sta namreč delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi operativnih razlogov pri še delujočem delodajalcu in delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečaja delodajalca, v enakem položaju. Sodba VIII Ips 256/2005 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 26.09.2006 prenehanje delovnega razmerja – program razreševanja presežkov delavcev – arbitraža – imenovanje arbitra V skladu s 102. členom ZSDU mora predlagatelj arbitraže svojega arbitra imenovati obenem s predlogom za začetek arbitraže. Svet delavcev je sprejel sklep, da sproža postopek arbitraže v zvezi s program razreševanja trajno presežnih delavcev, vendar pa ni imenoval svojega arbitra, ampak je v sklepu odločil, da ga bo imenoval kasneje. Slednje pomeni, da niso bile izpolnjene zakonske zahteve za začetek arbitraže, zato se šteje, da je bil program razreševanja trajno presežnih delavcev sprejet, oziroma, da je postal dokončen, tožena stranka pa je imela pravico po njem nadaljevati s postopki v zvezi s trajnimi presežki delavcev. VDS sodba Pdp 315/2005 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 25.08.2005 odpoved delovnega razmerja - kriteriji za določitev presežnih delavcev - spremenjene razmere 1. Pri odpovedi PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov ne
pride v poštev določba 1. odst. 84. člena ZDR glede obvestila
sindikata, saj se ta določba uporablja le v primeru individualne
odpovedi PZ. V primeru odpovedi PZ večjemu številu delavcev iz
poslovnih razlogov je delodajalec o programu razreševanja in
kriterijih za določitev presežnih delavcev dolžan pisno obvstiti le
sindikate pri delodajalcu in ne sindikatov, v katere so posamezni
delavci včlanjeni ali posameznih delavcev (1. odst. 97. člena ZDR).
Pisno obvestilo o nameravani odpovedi PZ po 3. odstavku 83. člena ZDR
je delodajalec delavcu dolžan podati le v primeru individualne redne
odpovedi PZ iz poslovnega razloga. Namen tega obvestila je, da ima
delavec o nameravani odpovedi PZ možnost obvestiti sindikat, kar pa
je v primeru t.i. kolektivnih odpustov že po samem zakonu dolžan
storiti delodajalec (1. odst.97. člena ZDR).
2. V 100. členu ZDR so kriteriji za določitev presežnih... VDS sodba in sklep Pdp 9/2005 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 27.10.2005 sprememba tožbe - dopolnilna sodba Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da tožba ni bila
spremenjena (tožnica je s tožbo sprva zahtevala, da jo tožena
stranka od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dalje
prijavi v socialno zavarovanje "po osnovi najnižje z zakonom
določene plače", s kasnejšo pripravljalno vlogo pa je zahtevala,
da jo za isto obdobje prijavi v socialno zavarovanje "po osnovi
najmanj minimalne plače"), o modificiranem tožbenem zahtevku
sploh ni odločilo. Zato se pritožba, ki uveljavlja prav to, šteje
kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe. Sklep VIII Ips 30/2004 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 16.03.2004 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - odpravnina - sporazum o višini odpravnine Iz dejanskih ugotovitev ne izhaja, da se je tožnica odpovedala zahtevku za izplačilo polne odpravnine, kot ji gre kot presežni delavki na podlagi 36. f člena ZDR (1990). Če bi tožena stranka želela skleniti dogovor o manjši odpravnini, bi morala ob znesku odpravnine, ki je predmet dogovora, tudi jasno (izrecno ali povsem nedvoumno) navesti, da je dogovorjena odpravnina manjša, kot bi šla tožnici kot presežni delavki po 36. f členu ZDR (1990) in da se tožnica odpoveduje zahtevku za izplačilo razlike do zakonsko določenega minimuma. Samo v takem primeru bi se tožena stranka lahko uspešno sklicevala na to, da je bila resnična volja tudi tožnice izplačilo manjše odpravnine. Sklep VIII Ips 90/2004 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 12.10.2004 trajno presežni delavci - datum prenehanja delovnega razmerja - litispendenca Sodišče zavrže tožbo, če tožnik uveljavlja tožbene zahtevke, o katerih že teče pravda. Sodba VIII Ips 289/2004 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 05.04.2005 prenehanje potreb po delu delavca - ukinitev delovnega mesta - dejansko delo na drugem delovnem mestu Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je kot podlago svoji odločitvi upoštevalo tudi sodišče druge stopnje, izhaja, da tožnik ni delal na delovnem mestu, ki se je ukinilo. Sodba VIII Ips 278/2004 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 22.03.2005 prenehanje delovnega razmerja - prisilna poravnava - načrt finančne reorganizacije - sklep o prenehanju delovnega razmerja Pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave, v kateri je kot ena od metod finančne reorganizacije predvideno tudi zmanjšanje števila delavcev, daje delodajalcu šele pravno podlago za odločitev o prenehanju delovnega razmerja: največ temu številu delavcev, kot je določeno v programu in ki opravljajo delo na delovnih mestih, ki se zaradi finančne reorganizacije ukinjajo. Delodajalec pa mora sprejeti sklep o prenehanju delovnega razmerja za vsakega delavca posebej in ta sklep je konstitutivne narave, ne zgolj ugotovitveni. Zoper sklep ima delavec pravico do ugovora, s katerim lahko zahteva predvsem presojo skladnosti s programom prenehanja delovnih razmerij kot delom načrta finančne reorganizacije. Sodba VIII Ips 263/2004 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 19.04.2005 prenehanje delovnega razmerja - presežni delavci - kategorije primerljivih delavcev Zakon in kolektivne pogodbe zahtevajo v primeru ugotavljanja presežnih delavcev enakopravno obravnavanje vseh delavcev delodajalca na podlagi vnaprej določenih objektivnih kriterijev - tako pri določanju kategorij delavcev, med katerimi se ugotavljajo, kot glede meril, po katerih se ugotavljajo. VDS sodba Pdp 656/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 16.12.2004 prisilna poravnava - prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev - uporaba materialnega prava - invalid V primeru odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga ne pride v poštev določba 5. odst. 88. čl. ZDR o rokih, v katerih morajo biti odpovedi podane.
Načrt finančne reorganizacije s podatki o številu odvečnih delavcev in s seznamom delovnih mest, ki se ukinjajo, ni bil dokument, s katerim se je začel postopek uveljavljanja in varstva pravic delavcev v smislu 233. čl. ZDR. Šele, ko je prisilna poravnava pravnomočno potrjena (in s tem tudi načrt finančne reorganizacije s številom presežnih delavcev in delovnimi mesti, ki se ukinjajo), je podana podlaga za odpovedi in se je lahko začel postopek uveljavljanja in varstva pravic.
Zaščita invalida pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izhaja iz 116. čl. ZDR, ki je posebno varstvo pred odpovedjo izrecno izključil le v primeru prenehanja delodajalca. Varstvo invalida pred odpovedjo v postopku prisilne poravnave ni izvzeto. VDS sodba Pdp 661/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 05.06.2005 delovno razmerje - odpoved pogodbe - prisilna poravnava - invalid Ker je bil tožnik invalid III kategorije, podana redna
odpoved PZ iz poslovnega razloga ni zakonita, saj ni
dokazano, da mu ni bilo mogoče zagotoviti drugega ustreznega
dela ali dela s skrajšanim delovnim časom skladno s predpisi
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.(1. odst. 116.
člena ZDR). Te pogoje iz 116. člena ZDR ugotavlja posebna
komisija (103. člen ZPIZ), vendar je bilo izvrševanje te
določbe z 446. členom ZPIZ začasno odloženo. To pomeni, da
delovnemu invalidu iz poslovnih razlogov sploh ni mogoče
odpovedati PZ, razen v primeru uvedbe postopka za prenehanje
delodajalca (4. odstavek 116. člena ZDR). VDS sklep Pdp 988/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 07.05.2006 delovno razmerje - odpoved - kriteriji za določitev presežnih delavcev V primeru individualne redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga
delodajalec ni dolžan upoštevati kriterijev za določitev
presežnih delavcev po 1. odstavku 100. člena ZDR, ampak je dolžan
dokazati le, da je delo delavca, kateremu je podal odpoved PZ iz
poslovnega razloga, pod pogoji iz sklenjene PZ, postalo
nepotrebno. Kriterije za določitev trajno presežnih delavcev mora
delodajalec uporabiti le, če gre za odpoved PZ večjemu številu
delavcev iz poslovnih razlogov. VDS sodba Pdp 837/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 16.02.2006 delovno razmerje - odpoved - obvestilo stranki - svet delavcev - soglasje strank Opustitev predhodnega pisnega opozorila delavca o nameravani
odpovedi PZ iz poslovnega razloga ne predstavlja takšne kršitve,
da bi bila zaradi tega odpoved PZ nezakonita, če je sicer delavec
z nameravano odpovedjo pravočasno seznanjen. Tožnik je bil član
sveta delavcev in je bil na seji sveta seznanjen z razlogi in
kriteriji za določitev presežnih delavcev, kot tudi s tem, da je
on uvrščen med delavce, katerim po odpovedana PZ, zato je bil
seznanjen s tem, da mu bo podana redna odpoved PZ iz poslovnega
razloga.
Če ne gre za redno odpoved PZ iz poslovnih razlogov večjemu
številu delavcev iz poslovnih razlogov, delodajalec ni
dolžan niti izdelati programa niti uporabiti kriterijev iz
100. člena ZDR. Odločitev o tem, kateremu delavcu bo redno
odpovedal PZ iz poslovnega razloga, je v izključni
pristojnosti delodajalca.
Ker je svet delavev soglašal, da se poda redna odpoved PZ iz
poslovnega razloga tudi tožniku, ki je bil član sveta delavcev,
ni bila kršena določba 113.... Sodba VIII Ips 53/2003 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 13.01.2004 prenehanje delovnega razmerja - ugotavljanje delovne uspešnosti - določanje presežnih delavcev Tožena stranka je imela izdelan sistem ugotavljanja delovne uspešnosti oziroma rezultatov dela na delovnih mestih, na katerih so se ugotavljali presežni delavci in sicer normo - kar nenazadnje jasno izhaja iz mesečnih plačilnih list tožnice. Doseganje, preseganje ali ne doseganje norme je na podlagi 17. člena Pravilnika o osebnih dohodkih in drugih osebnih prejemkih, vplivalo na povečanje ali zmanjšanje plače delavca glede na pričakovano delovno uspešnost delavca. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela za čas upoštevanih osemnajstih mesecev. Sodišči sta zato utemeljeno izhajali iz predpostavke, da je tožena stranka uporabila iste rezultate dela: pri upoštevanju višine plače iz naslova delovne uspešnosti po merilih za določanje plače in pri določanju presežnih delavcev po kriterijih za... Sodba VIII Ips 56/2003 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 13.01.2004 prenehanje delovnega razmerja - ugotavljanje delovne uspešnosti - določanje presežnih delavcev Tožena stranka je imela izdelan sistem ugotavljanja delovne uspešnosti oziroma rezultatov dela na delovnih mestih, na katerih so se ugotavljali presežni delavci in sicer normo - kar nenazadnje jasno izhaja iz mesečnih plačilnih list tožnice. Doseganje, preseganje ali ne doseganje norme je na podlagi 17. člena Pravilnika o osebnih dohodkih in drugih osebnih prejemkih, vplivalo na povečanje ali zmanjšanje plače delavca glede na pričakovano delovno uspešnost delavca. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela za čas upoštevanih osemnajstih mesecev. Sodišči sta zato utemeljeno izhajali iz predpostavke, da je tožena stranka uporabila iste rezultate dela: pri upoštevanju višine plače iz naslova delovne uspešnosti po merilih za določanje plače in pri določanju presežnih delavcev po kriterijih za... Sodba VIII Ips 27/2003 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 04.11.2003 trajno presežni delavci - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev Tožena stranka ne pove, kateri kriteriji naj bi se uporabljali za reševanje trajno presežnih delavcev v tekstilni dejavnosti, dejansko pa tudi v reviziji potrjuje ugotovitev sodišča, da v primeru tožnice ni uporabila nobenih kriterijev. Sklep VIII Ips 59/2003 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 18.11.2003 trajno presežni delavec - pravica do navzočnosti na seji organa druge stopnje Delavec ima pravico biti navzoč, ko se obravnava njegova zahteva oziroma ugovor, ter se izjaviti o dejstvih, pomembnih za odločanje. Taka ureditev ni sama sebi namen. Zagotavlja pravico delavca, da je ne samo vabljen na sejo organa, ki odloča o njegovi zahtevi za varstvo pravic, temveč tudi, da temu organu neposredno predstavi dejstva, za katera meni, da so za odločitev pomembna. Zato ni mogoče vnaprej predvidevati, da delavec ne bo predložil nobenih pomembnih dejstev, saj bi to pomenilo vnaprejšnjo zavrnitev delavčevih navedb, ne da bi se sploh vedelo, kakšne bodo. Za odločitev je pomembno dejansko stanje v času dokončne odločitve in drugostopni organ delodajalca lahko (tudi zaradi spremenjenih dejanskih okoliščin) tudi spremeni prvotno odločitev. Sodba VIII Ips 40/2003 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 02.12.2003 prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - kriterij delovne uspešnosti Delovni rezultati se lahko ugotavljajo na različne načine. Lahko se merijo po bolj ali manj objektivnih merilih (na primer normativi) ali ocenjuje (ocena delovne uspešnosti). Tako ugotovljen rezultat delavčevega dela - v primerjavi s pričakovanim, običajnim, povprečnim - nato vpliva na višino delavčeve plače, pa tudi na ohranitev zaposlitve. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela. Sodba VIII Ips 55/2003 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 02.12.2003 prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - kriterij delovne uspešnosti Delovni rezultati se lahko ugotavljajo na različne načine. Lahko se merijo po bolj ali manj objektivnih merilih (na primer normativi) ali ocenjujejo (ocena delovne uspešnosti). Tako ugotovljen rezultat delavčevega dela - v primerjavi s pričakovanim, običajnim, povprečnim - nato vpliva na višino delavčeve plače, pa tudi na ohranitev zaposlitve. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela.
