Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Nw==
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 71/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.10.2011vzročna zveza - krivdna odgovornost - izvedensko mnenje - odškodninska odgovornost - poklicna bolezen - nepremoženjska škoda - sodni izvedenec - varno deloTožena stranka je krivdno odgovorna za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi zastrupitve s svincem, saj kljub seznanjenosti z dejstvom, da je koncentracija svinca v prahu v brusilnicah prekomerna, delavcem ni zagotovila uporabe zaščitnih mask oziroma respiratorjev (o tem tudi delavcev ni obveščala) , niti ni uredila lokalnega odsesavanja brusilnih strojev.
VSRS Sklep VIII Ips 70/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.02.2020odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - individualni odpust - presežni delavci - kriterijiDelodajalec v primeru individualnih odpustov ni dolžan uporabiti kriterijev, razen, če je s kolektivno pogodbo to izrecno določeno ali pa če sam oblikuje kriterije, ki jih bo uporabil pri izbiri. Zakon ne določa, da mora delodajalec kriterije objaviti. Edina zahteva v tem primeru je - oblikovala pa jo je sodna praksa - da morajo biti kriteriji, ki jih uporabi, primerni, torej ne nedoločni ali taki, da jih ne bi bilo mogoče vrednotiti ter objektivni in uporabljeni enako za vse delavce, ki se jih primerja med sabo. Kriterij "strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti" ne zajema samo strokovne izobrazbe (zato je zmotno stališče, da bi že samo ta kriterij zadoščal za izbiro), pač pa tudi usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja. Toženka ni ravnala nezakonito, ker je ta kriterij razdelila na tri "podkriterije". Obe sodišči sta spregledali, da kriterij ne zajema le strokovne izobrazbe in da ocena ključnih opravil...
Sodba VIII Ips 7/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.10.2002delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - postopek ugotavljanja presežnih delavcevČe delodajalec ne izvede postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev in v zvezi s tem tudi ne sprejme programa razreševanja presežkov, sklep o prenehanju delovnega razmerja delavcu iz tega razloga nima pravne podlage in je zato nezakonit.
Sklep VIII Ips 7/2000Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.07.2000odločba sodišča druge stopnje - prenehanje delovnega razmerja - dejansko stanje - trajno presežni delavec - delovno razmerje pri delodajalcu - materialno pravo - kriterij delovne uspešnostiKer je kriterij delovne uspešnosti bil tako po določbah splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 31/90) oziroma kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elekroindustrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 12/91), ki sta veljali v času odločanja pri toženi stranki, temeljni kriterij za ohranitev delovnega razmerja, je moral biti uporabljen objektivno.
Sodba in sklep II Ips 696/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.11.2011povrnitev nepremoženjske škode – dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije – razlogi za revizijo – nekonkretiziran očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – padec radiatorja – nevarna dejavnostDo tožnikove poškodbe ni prišlo zaradi izvajanja dejavnosti drugega toženca, temveč zaradi nepravilnega izvajanja dejavnosti prvega toženca. Polaganje keramike v ugotovljenih okoliščinah po presoji revizijskega sodišča ni nevarna dejavnost, saj ob izvedbi ustreznega nadzora in upoštevanju pravil stroke ne obstoji povečano tveganje za nastanek škode in do nje lahko pride le izjemoma. Takšna izjema se je zaradi malomarnosti delavcev prvega toženca pripetila tudi v obravnavanem primeru.
VDS sodba in sklep Pdp 69/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.03.2004prenehanje delovnega razmerja - reparacija - razlika v plačah - regresČe se delavec po prenehanju delovnega razmerja začasno samozaposli kot samostojni podjetnik ali se zaposli pri novem delodajalcu, za to obdobje ni upravičen do priznanja delovnega razmerja in do vpisa delovne dobe v delovno knjižico pri delodajalcu, pri katerem mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo. Ne izgubi pa s tem pravice, da od prejšnega delodajalca zahteva izplačilo razlike v plači oziroma razlike v dohodku. To velja tudi za regres za letni dopust. 
Sklep VIII Ips 69/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.01.2002prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcih - kriteriji za določitev presežnih delavcev - sindikalni zaupnik - trajno presežni delavci - postopek ugotavljanja presežnih delavcev - program ugotavljanja presežnih delavcev - pristojnosti organa upravljanja v delniški družbiKateri organ delniške družbe je pristojen za odločitev o programu preseženih delavcev je odvisno od statusne določitve organov družbe in razmejitve pristojnosti med njimi. Kolikor kolektivna pogodba ali splošni akt ne določata drugače, se presežni delavci ugotavljajo na ravni celotne organizacije in se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki so razporejeni na delovna mesta, za katere je ugotovljeno trajno prenehanje potreb. Sindikalni zaupnik je ob soglasju sindikata lahko določen kot presežni delavec, ZDR ga določen čas varuje le pred prenehanjem delovnega razmerja iz tega razloga.
VDS sodba Pdp 68/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.09.2002trajno presežni delavec - odpravnina - jubilejna nagradaVsi delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi prenehanja obratovalnice, so se zaposlili v podjetju A d.o.o., pri čemer niso imeli prekinitve delovnega razmerja, prav tako pa jim niso bili izdani posebni sklepi o prenehanju delovnega razmerja. Zato je podana delovnopravna kontinuiteta delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki in pri tožničinem prejšnjem delodajalcu, ki temelji na dejanskem prevzemu vseh delavcev obratovalnice k toženi stranki. Čeprav prevzem ni zadostil vsem formalnim pogojem, ki jih predpisuje 15. člen SKPGd, se šteje, kot da tožnica ni spremenila zaposlitve, kar pomeni, da ima pravico uveljavljati kontinuiteto delovne dobe med prejšnjim delodajalcem in toženo stranko in je kot trajno presežna delavka upravičena do odpravnine glede na skupno delovno dobo. 
VDSS sodba Pdp 679/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.11.2010redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ekonomski razlog – posebno pravno varstvo pred odpovedjo – kriteriji za izbiro – vzgoja in izobraževanjeUkinitev zagotavljanja finančnih sredstev za plačo oziroma za nadomestilo plače za delavca, ki mu iz razloga organizacijske narave ni bilo mogoče nadalje zagotavljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, predstavlja utemeljen ekonomski (poslovni) razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba in sklep Pdp 671/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.05.2009redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlogOb ugotovitvi, da so se prodajalke ob enakih pogojih v pogodbi o zaposlitvi, specializirale za delo na posameznem oddelku oziroma programu, je tožena stranka ravnala zakonito, ko je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala tožnicama – prodajalkama, ki sta se specializirali za delo na opuščenih oziroma skrčenih programih.
VDSS sodba Pdp 665/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.07.2013odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – program razreševanja presežnih delavcev – obveznost obveščanja in posvetovanja s sindikati – kriteriji za določitev presežnih delavcev – kolektivna pogodbaKriteriji za določitev presežnih delavcev so v 100. členu ZDR le primeroma našteti. Določba 100. člena ZDR predstavlja zgolj usmeritev za dogovarjanje o izbiri upoštevnih kriterijev za določitev presežnih delavcev in njihovo vrednotenje oziroma za morebitno ureditev v kolektivnih pogodbah. Če panožna kolektivna pogodba ne določa kriterijev, po katerih se določajo presežni delavci, je oblikovanje kriterijev za izbiro presežnih delavcev ob izpolnjenih pogojih iz 97. člena ZDR v pristojnosti delodajalca.
VDS sodba Pdp 661/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.06.2005delovno razmerje - odpoved pogodbe - prisilna poravnava - invalidKer je bil tožnik invalid III kategorije, podana redna odpoved PZ iz poslovnega razloga ni zakonita, saj ni dokazano, da mu ni bilo mogoče zagotoviti drugega ustreznega dela ali dela s skrajšanim delovnim časom skladno s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.(1. odst. 116. člena ZDR). Te pogoje iz 116. člena ZDR ugotavlja posebna komisija (103. člen ZPIZ), vendar je bilo izvrševanje te določbe z 446. členom ZPIZ začasno odloženo. To pomeni, da delovnemu invalidu iz poslovnih razlogov sploh ni mogoče odpovedati PZ, razen v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca (4. odstavek 116. člena ZDR). 
VDS sodba Pdp 656/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.12.2004prisilna poravnava - prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev - uporaba materialnega prava - invalidV primeru odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga ne pride v poštev določba 5. odst. 88. čl. ZDR o rokih, v katerih morajo biti odpovedi podane. Načrt finančne reorganizacije s podatki o številu odvečnih delavcev in s seznamom delovnih mest, ki se ukinjajo, ni bil dokument, s katerim se je začel postopek uveljavljanja in varstva pravic delavcev v smislu 233. čl. ZDR. Šele, ko je prisilna poravnava pravnomočno potrjena (in s tem tudi načrt finančne reorganizacije s številom presežnih delavcev in delovnimi mesti, ki se ukinjajo), je podana podlaga za odpovedi in se je lahko začel postopek uveljavljanja in varstva pravic. Zaščita invalida pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izhaja iz 116. čl. ZDR, ki je posebno varstvo pred odpovedjo izrecno izključil le v primeru prenehanja delodajalca. Varstvo invalida pred odpovedjo v postopku prisilne poravnave ni izvzeto. 
Sodba VIII Ips 65/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.09.2008agencija RS za plačilni promet – prenehanje poslovanja - trajno presežni delavci - razporeditevTožnik je bil ves čas razporejen na delovno mesto „vodja računa III“, tudi v času, ko je opravljal delo tajnika Urada UJP R.. Ker istočasno ni mogel imeti dveh razporeditev in ker delu na Uradu UJP R. ni ugovarjal in je očitno brez ustrezne odločbe sprejel pooblastilo za to delo, ne more uveljavljati, da je bil razporejen v Urad UJP R. Po določbi četrtega odstavka 84. člena ZPlaP je Agencija RS za plačilni promet s 1.1.2003 prenehala obstajati. Ker je bilo v programu reševanja presežnih delavcev z dne 9.12.2002 ugotovljeno trajno prenehanje potreb po delu vseh delavcev, je tožena stranka v skladu z zakonskimi določbami (85. člen ZPlaP) in določbami pravilnika z dne 9.12.2002 pravilno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja z vsemi pravicami, ki gredo delavcem v primeru prenehanja delovnega razmerja na podlagi stečaja ali prisilne poravnave.
VDS sodba Pdp 65/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.01.2003dokazni postopekTožnik bi moral dokazati, da mu je delovno razmerje prenehalo kot trajno presežnemu delavcu. Če bi mu v resnici delovno razmerje prenehalo kot trajno presežnemu delavcu, bi bila odločba o tem izdana tudi tožniku. Ne gre za listino, ki bi bila po naravi stvari lahko samo pri prvotoženi stranki. Prvotožena stranka je na tožnikov predlog, naj predloži sklep o prenehanju delovnega razmerja, pojasnila, da listine nima, zato se tožnik neutemeljeno sklicuje na določbo petega odstavka 227. čl. ZPP, ki določa, da sodišče po prostem preudarku presodi, kakšnega pomena je to, da stranka, ki ima listino, noče ugoditi sklepu, s katerim je naloženo, naj jo predloži, ali če proti prepričanju sodišča zanika, da bi bila listina pri njej. Prvotožena stranka ni odklonila predložitve listin, ampak je povedala, da stečajni upravitej te listine ne najde, sodišče prve stopnje pa v njene navedbe ni podvomilo. 
VDSS sodba Pdp 643/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.12.2012redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – uporaba kriterijevTožena stranka je v postopku določanja presežnih delavcev pripravila seznam presežnih delavcev, tako da je v isto kategorijo uvrstila le delavce, ki so delali na določenem delovnem mestu in nato delavce točkovala po kriterijih, določenih v Programu, pri tem pa ni spoštovala določbe 3. točke Programa razreševanja presežnih delavcev in 85. člena podjetniške kolektivne pogodbe, da se v isto kategorijo uvrstijo delavci, ki delajo v posamezni obračunski oziroma organizacijski enoti na delovnih mestih, za katere se zahteva enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe. Tožnik je bil zato neutemeljeno opredeljen kot presežni delavec, zaposlitev pa sta obdržala primerljiva delavca, ki sta zbrala manjše število točk kot tožnik, zaradi česar je podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
VDSS sodba Pdp 638/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.01.2017premestitev zaradi delovnih potreb – javni uslužbenec – odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu – mobing – nepremoženjska škodaV sporih v zvezi z zakonitostjo premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU je sodišče pristojno ugotavljati le, ali je razlog za premestitev resničen in ne navidezen, glede na obstoječo ustaljeno sodno prakso pa ne more ocenjevati, kako je premestitev vplivala na učinkovitost organa oziroma, ali je bila ta smotrna.Pri D. so obstajale potrebe po dodatnih delavcih. Del tožničinega dela pri toženi stranki so prevzeli drugi delavci. Tožena stranka ni zaposlila nobenega novega delavca za opravljanje tožničinega dela. Navedeno zadostuje za ugotovitev, da je tožena stranka nameravala optimizirati svoje poslovanje tako, da je zmanjšala število delavcev v podporni dejavnosti, v katero je sodil sektor, v katerem je delala tožnica, obenem pa je D. pridobila enega od potrebnih dodatnih delavcev. Tako je zmoten sklep sodišča prve stopnje, da pri toženi stranki ni bila izvedena optimizacija ter da je bila tožnica...
VDSS sodba in sklep Pdp 636/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.10.2002začasno čakanje na delo - presežni delavci - potek roka - sklepSklep o začasnem čakanju na delo se izda za obdobje šestih mesecev, po tem času pa mora delodajalec delavcu izdati nov sklep o čakanju, v kolikor zanj nima ustreznega dela, tudi če v zvezi s prej odrejenim začasnim čakanjem na delo sodni spor še teče.
VDSS sodba Pdp 635/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.07.2013redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - programa razreševanja presežnih delavcev – ugotavljanje presežnih delavcevTožena stranka je zaradi zmanjšanja naročil, kar je ekonomski razlog v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, zmanjšala število zaposlenih v enoti polizdelkov s 30 delavcev na zgolj 3 delavce in vodjo. Obenem je spremenila organizacijo dela tako, da del opravil sedaj opravlja z zunanjimi izvajalci, kar predstavlja organizacijski razlog v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Za presojo možnosti ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi niso odločilne eventualne možnosti, ki so obstajale v času pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Bistveno je, ali so takšne možnosti obstajale v času, ko je bila tožniku podana odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma ko je tožena stranka sprejela odločitev o ukinitvi proizvodnje polizdelkov za raztezače in napenjače. Tožena stranka tožniku tudi ni bila dolžna ponujati sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas (samo takšne pogodbe je v spornem obdobju sklepala), ustrezna bi bila samo ponudba...
VDS sodba Pdp 627/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.11.2001zamudna sodba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbiNavedba v pritožbi, da je tožeča stranka od Jamstvenega in preživninskega sklada prejela že določen znesek, je vprašanje ugotavljanja dejanskega stanja, katerega pa ni dopustno presojati v pritožbenem postopku pri obravnavi pritožbe zoper izdano zamudno sodbo. 

Izberi vse|Izvozi izbrane