Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 356cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Ng==
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 427/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.03.2009odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija - nezakonitost odpovedi - nova odpoved iz istega poslovnega razlogaDelodajalec bo iz istega poslovnega razloga lahko odpovedal delavcu pogodbo o zaposlitvi le enkrat. Tega ne spremeni okoliščina, da je imela pravnomočna odločitev sodišča za posledico reintegracijo tožnice: torej vzpostavitev stanja, kakršno bi bilo, če prve odpovedi iz istega poslovnega razloga v letu 2006 ne bi bilo. Tudi pravočasnost odpovedi v letu 2007 je mogoče presojati le tako: poslovni razlog je nastal 29. 3. 2006, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga pa je bila dana 12. 7. 2007.
Sodba VIII Ips 33/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.01.2010prenehanje delovnega razmerja – trajno presežni delavci - razlika v plači – odpravnina – podjetniška kolektivna pogodba - pojem plače – denarna terjatev – uveljavljanje sodnega varstva - zastaranje – zakonske zamudne obresti – sprememba tožbe – nova dejstva in dokaziSodišče je dovolilo spremembo tožbe. V tem primeru ni mogoče upoštevati omejitev iz 286. člena ZPP, po katerem mora stranka že na prvem naroku navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, in predlagati dokaze, potrebne za ugotovitev njenih navedb, ter se izjaviti o navedbah nasprotne stranke. Sodišče mora omogočiti pravdnima strankama, tudi po končanem prvem naroku za glavno obravnavo, da navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze v zvezi s spremenjenim zahtevkom.Tožniki zahtevajo razliko med izplačano in pripadajočo odpravnino po kolektivni pogodbi, torej zahtevajo razliko v denarju. V takem primeru glede na določbo drugega odstavka 83. člena ZTPDR niso bili dolžni najprej uveljavljati varstva pri toženi stranki, temveč so imeli možnost neposrednega sodnega varstva. Pojem plače v delovnopravni zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, vedno pomeni bruto plačo.
Sodba VIII Ips 368/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.09.2010odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezno delo - prednostna pravica do zaposlitveNa podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR je obveznost delodajalca le ponudba ustrezne zaposlitve za nedoločen čas. Če delodajalec takšnega dela nima, delavcu ni dolžan zagotavljati drugega dela. Tudi v primerih iz 102., 104., in 105. člena ZDR gre le za prednostno pravico do nove zaposlitve, kar ne vpliva za nazaj na obstoj (poslovnega) razloga za odpoved in ne povzroči naknadne nezakonitosti takšne odpovedi.
sodba U 2353/2007Upravno sodiščeJavne finance16.09.2009davek na izplačane plače - plača - dohodnina - božičnica - dokup zavarovalne dobe - odpravninaČeprav se po določbah ZDIP davek obračuna in plača od izplačane plače, le-te ZDIP vsebinsko ne opredeli. Plača tudi ni opredeljena z ZDoh. Ker davčna zakonodaja (drugačnega) odgovora na vprašanje, kaj je plača, ne daje, ga je po presoji sodišča treba poiskati v matični, v obravnavanem obdobju veljavni delovnopravni zakonodaji. Ob upoštevanju slednje pa je božičnico mogoče opredeliti kot sestavni del plače le, če je kot pravica delavca oziroma obveznost delodajalca določena v kolektivni pogodbi ali internem aktu delodajalca. ZDR. Razlogov, s katerimi se je utemeljevala široka razlaga „odpravnin, izplačanih zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih iz delovnega razmerja “, od katerih se po 1. alinei 3. točke 19. člena ZDoh davek od osebnih prejemkov ne plačuje, po uveljavitvi ZDR ni več. Dokup zavarovalne dobe namesto odpravnine po novem ZDR ni (več) možen in tudi ne vpliva na višino odpravnine. Spremenjena razlaga 19. člena...
Sodba VIII Ips 65/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.09.2008agencija RS za plačilni promet – prenehanje poslovanja - trajno presežni delavci - razporeditevTožnik je bil ves čas razporejen na delovno mesto „vodja računa III“, tudi v času, ko je opravljal delo tajnika Urada UJP R.. Ker istočasno ni mogel imeti dveh razporeditev in ker delu na Uradu UJP R. ni ugovarjal in je očitno brez ustrezne odločbe sprejel pooblastilo za to delo, ne more uveljavljati, da je bil razporejen v Urad UJP R. Po določbi četrtega odstavka 84. člena ZPlaP je Agencija RS za plačilni promet s 1.1.2003 prenehala obstajati. Ker je bilo v programu reševanja presežnih delavcev z dne 9.12.2002 ugotovljeno trajno prenehanje potreb po delu vseh delavcev, je tožena stranka v skladu z zakonskimi določbami (85. člen ZPlaP) in določbami pravilnika z dne 9.12.2002 pravilno izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja z vsemi pravicami, ki gredo delavcem v primeru prenehanja delovnega razmerja na podlagi stečaja ali prisilne poravnave.
Sklep VIII Ips 425/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.11.2008odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvihSamo če gre za večje število delavcev po prvem in drugem odstavku 96. člena ZDR, je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev. V takem primeru so seznam presežnih delavcev in kriteriji za njihovo določitev sestavni del programa (99. in 100. člen ZDR). Če pa ne gre za večje število delavcev, gre za tako imenovane individualne odpuste. V takem primeru ni potrebno izdelati posebnega programa in v primeru ukinitve delovnih mest, ki ima za posledico prenehanje potreb po delu vseh delavcev na takih delovnih mestih, tudi ni ne potrebe ne obveznosti po uporabi kriterijev za določitev presežnih delavcev.
Sodba in sklep VIII Ips 56/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.04.2006redna odpoved PZ iz poslovnih razlogov - ponudba sklenitve nove PZ pod spremenjenimi pogojiUkinitev delovnega mesta pomeni tudi, da delavca ni mogoče zaposliti na istem delovnem mestu pod spremenjenimi pogoji.
Sodba VIII Ips 44/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.11.2006upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopkaV primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka delodajalca se šteje, da je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi operativnih razlogov, ki so opredeljeni v 8. členu ZPPPAI.
Sodba VIII Ips 5/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.2006upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopkaZa priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji iz ZPPPAI bi moral tožnik, poleg pogoja iz 8. člena ZPPPAI, ob dopolnjeni starosti 53 let izpolnjevati še pogoj 35 let pokojninske dobe v dejanskem trajanju in do 21.12.1996 najmanj 20 let dela v podjetju, kjer se je v proizvodnem procesu uporabljalo azbest.
Sodba VIII Ips 43/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.03.2007upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopkaČe je delavcu prenehalo delovno razmerje v stečajnem postopku zaradi neplačevitosti delodajalca, se šteje, da mu je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov, zato ima takšen delavec pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po določbah ZPPPAI.
Sklep VIII Ips 358/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek29.05.2007prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kategorije primerljivih delavcev - pogoji za opravljanje delaZmotna je presoja, da ni mogoče upoštevati pogojev (posebnih funkcionalnih znanj), če ti niso določeni v opisu del in nalog. Ti pogoji so lahko določeni tudi v zakonu ali v izvršilnem predpisu in ni treba, da bi jih splošni akt še posebej povzemal oziroma ponavljal. Namen določitve kategorije primerljivih delavcev ni v tem, da se ugotavlja, na katera delovna mesta bi bili delavci z ukinjenih delovnih mest morda lahko razporejeni po izpolnitvi (dodatnih) pogojev za opravljanje dela na takih delovnih mestih. To bi lahko privedlo do situacije, ko bi delovno razmerje prenehalo delavcem, ki sicer izpolnjujejo vse pogoje, delo pa bi ohranili delavci, ki teh pogojev še ne izpolnjujejo.
Sodba VIII Ips 414/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek29.05.2007upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - bistvena kršitev določb postopka - zamudna sodba v socialnem sporuZDSS-1 ne določa, da v socialnem sporu ne bi bilo mogoče izdati zamudne sodbe. Kljub poudarjenemu načelu materialne resnice v teh sporih ZDSS-1 vsebuje celo posebne določbe v zvezi z zamudno sodbo (1. odstavek 28. člena ZDSS-1, ki velja za delovne in socialne spore in 77. člen ZDSS-1, ki se nanaša le na socialne spore). To pomeni, da je izdaja zamudne sodbe predvidena tudi v socialnih sporih kljub kogentnosti določb v zvezi s pravico do uveljavljanja pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Namen določbe 8. člena ZPPPAI in zakona v celoti ni zagotavljanje upokojitve pod ugodnejšimi pogoji tistim delavcem, ki imajo zagotovljeno delovno razmerje, temveč le tistim, ki jim zaradi ukinitve delovnih mest oziroma zmanjšanja števila delavcev zaradi prestrukturiranja proizvodnje ali drugih operativnih razlogov preneha delovno razmerje po predpisih o delovnih razmerjih, ob dodatnem pogoju, da jim ni mogoče niti s prekvalifikacijo zagotoviti njihovim delovnim sposobnostim ustrezne druge...
Sodba VIII Ips 267/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.11.2007sporazumno prenehanje delovnega razmerja - odpravnina - neodtujljiva pravicaKer je med tožnikom in toženo stranko prišlo do veljavno sklenjenega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, poseben dogovor o izplačilu odpravnine pa nikoli ni bil sklenjen, se tožnik neutemeljeno sklicuje na to, da mu pripada odpravnina kot trajno presežnemu delavcu.
Sodba VIII Ips 394/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.11.2007odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - razmerje stare kolektivne pogodbe in ZDRNi mogoče šteti, da gre pri poslovnem razlogu po novem ZDR za povsem drug način prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, da je ZDR postopek odpovedi in nekatere pravice iz tega razloga določil nekoliko drugače kot prejšnji zakon. Pri priznanju pravic delavcem, ki jim delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, praviloma ni mogoče izključiti določb kolektivnih pogodb v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja trajno presežnim delavcem, ki so bile sprejete še v času veljavnosti ZDR/90. Izključiti je potrebno le tiste določbe kolektivnih pogodb, ki so v nasprotju s kogentnimi določbami ZDR oziroma določajo manj pravic kot zakon.
Sodba VIII Ips 386/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.01.2008zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem - dejansko delo v rudnikuV zavarovalno dobo s povečanjem na delih in nalogah v rudniku je mogoče upoštevati le čas, ko je nekdo opravljal posebno težka in za zdravje škodljiva dela.
VDSS sodba Pdp 599/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.03.2007redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kriteriji za določitev presežnih delavcevRedna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni nezakonita, čeprav je tožena stranka pri ugotavljanju presežnih delavcev po dogovoru s sindikatom upoštevala drugačen vrstni red kriterijev, kot je določen s kolektivno pogodbo.
Sodba in sklep VIII Ips 3/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.06.2005prisilna poravnava - načrt finančne reorganizacije - prenehanje delovnega razmerja - dokončnost sklepaDelodajalec mora sprejeti sklep o prenehanju delovnega razmerja za vsakega delavca posebej in ta sklep je konstitutivne narave, ne zgolj ugotovitveni. Zoper sklep ima delavec pravico do ugovora, s katerim lahko zahteva predvsem presojo skladnosti s programom prenehanja delovnih razmerij kot delom načrta finančne reorganizacije.
Sodba VIII Ips 230/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.02.2006presežni delavci - sodelovanje sindikata in sveta delavcev pri sprejemu programaPoslovodni organ tožene stranke je zagotovil sodelovanje tudi sveta delavcev in se je do njegovega mnenja, predlogov in stališč opredelil pred sprejemom programa za razrešitev presežnih delavcev.
Sodba VIII Ips 236/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek28.02.2006presežni delavci - prednostna pravica do zaposlitveDoločba četrtega odstavka 36.f člena ZDR (1990) daje presežnemu delavcu potem, ko mu je delovno razmerje že prenehalo, prednostno pravico pri sklenitvi delovnega razmerja, če delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce. To pravico ima le, kolikor gre za delovna mesta, za katera izpolnjuje pogoje.
Sodba VIII Ips 240/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.03.2006razrešitev direktorja - odpravninaTožnik se s pogodbo o zaposlitvi ni vnaprej odpovedal pravici do odpravnine. Pristal je le na to, da bo njegova odpravnina taka, kot jo je kot minimalno določal ZGD v času sklenitve pogodbe, oziroma taka, kot jo bo določil prisilni predpis (bodisi ZGD ali kakšen drug).

Izberi vse|Izvozi izbrane

http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*