Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Ng==
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 872/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.11.2011redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - posebno varstvo pred odpovedjo - invalidnost - dolžnost obveščanjaTožena stranka pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni bila dolžna upoštevati, da je tožnica deležna posebne zaščite pred odpovedjo po podjetniški kolektivni pogodbi (ker je vložila predlog za oceno invalidnosti), ker je tožnica, kljub temu da je prejela predhodno obvestilo o nameravani odpovedi, o postopku za oceno invalidnosti sploh ni obvestila.
VDS sodba Pdp 869/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.09.2002prenehanje delovnega razmerja - prevzem delavca1. Med toženo stranko in bivšim delodajalcem tožnika X. d.o.o. ni bil sklenjen sporazum o prevzemu delavcev. Tožnik je kljub sklepu bivšega delodajalca na novo sklenil delovno razmerje s toženo stranko za določen čas, na podlagi sklepa o izbiri in pogodbe z dne 3.6.1996, ki ju je tudi podpisal. Tožnik tega, da ni bil podan zakonit razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po 17. členu ZDR, ni uveljavljal v postopku pred prvostopnim sodiščem, temveč šele s pritožbo, česar glede na prepoved navajanja novih dejstev in dokazov po 2. odstavku 286. člena ZPP pritožbeno sodišče po 1. odstavku 337. člena ZPP ne more upoštevati. 2. Delovno razmerje za določen čas ni prešlo v nedoločen čas po 18. členu ZDR, saj tožnik ni delal pri toženi stranki po izteku pogodbe dne 3.12.1996, ampak mu je ta izključno zaradi izrabe dopusta in bolniškega staleža podaljšala delovno razmerje do 24.1.1997. 
VDS sodba Pdp 860/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.05.2004stranka - glavna obravnava - bistvena kršitev določb postopka1. Iz določbe 2. odstavka 291. člena ZPP izhaja, da se na seji senata po zaključku glavne obravnave lahko določeni dokazi še preberejo, ne velja pa to za vloge strank. Vloga stranke pomeni procesno dejanje, ki ga po zaključku glavne obravnave ni mogoče več opraviti in tudi senat nima pristojnosti, da to dejanje odobri. 2. Če sodišče brez soglasja strank, stranki omogoči rok za vložitev pripravljalne vloge, potem pa te vloge ne upošteva pri odločitvi, s tem zagreši relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa ne vpliva na zakonitost oziroma pravilnost sodbe. 
Sodba II Ips 86/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek25.08.2011povzročitev nepremoženjske škode – objektivna odgovornost – odgovornost delodajalca - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nevarna dejavnost kot pravni standard – visoka električna napetost – udar električnega toka - varnost pri delu - oprostitev odgovornosti – ravnanje oškodovanca – višina odškodnine – načelo individualizacije višine odškodnine – načelo objektivne pogojenosti odškodnine – telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti – bodoča škodaToženka meni, da elektrika načeloma ni nevarna stvar, toda visoko napetost je sodna praksa uvrščala med nevarne dejavnosti, ker že najmanjša nepravilnost lahko povzroči veliko škodo. Podobno se šteje delo na višini, delovanje avtomobila in drugih vozil, velikih motornih žag in drugega. Poleg tega je toženka tudi kriva, ker ni ustrezno predvidela in izpolnjevala ukrepov za varstvo pri delu. Tožnik je deloma kriv za to, da se je ponesrečil in sicer do 50 %. Bil je odgovorni vodja del in če mu pisni delovni nalog ni bil jasen ali je odstopal od predhodnega dogovora, bi moral razjasniti dvome. Bil je tudi prisoten pri izklapljanju stikal in je sopodpisal dovoljenje za delo, pred delom pa se ni prepričal ali lahko začne z delom brez nevarnosti. Toženka mu tudi pravilno očita, da plezanje po lestvi ni bilo predvideno in ni bilo sprejemljivo.
Sodba VIII Ips 86/2000Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek16.01.2001delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - individualna pogodba o zaposlitviV individualni pogodbi o zaposlitvi, ki jo sklepata delavec in delodajalec, je zaradi posebnosti v njunem razmerju, možno predvideti tudi odstopanja od siceršnjih pravil delovnega prava. Pogodba sicer ne sme biti v nasprotju s temi pravili, lahko pa stranki pristaneta na določene razlike, ki se največkrat pokažejo prav pri prenehanju delovnega razmerja in pri odpravnini. Taka pogodba deloma temelji na delovnem pravu deloma pa na civilnem (pogodbenem) pravu in je zato v primeru spora treba upoštevati predvsem v pogodbi izraženo voljo strank glede teh posebnosti. Stranki sta zato lahko sklenili pogodbo (sporazum), ki ni v nasprotju z veljavnimi predpisi, in v kateri je ob določenih pogojih že vnaprej predvidena tudi možnost prenehanja delovnega razmerja. V takem primeru gre za pravno podlago, ki temelji na sporazumu med strankama, ki jo sklepata.
VDS sodba Pdp 837/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.02.2006delovno razmerje - odpoved - obvestilo stranki - svet delavcev - soglasje strankOpustitev predhodnega pisnega opozorila delavca o nameravani odpovedi PZ iz poslovnega razloga ne predstavlja takšne kršitve, da bi bila zaradi tega odpoved PZ nezakonita, če je sicer delavec z nameravano odpovedjo pravočasno seznanjen. Tožnik je bil član sveta delavcev in je bil na seji sveta seznanjen z razlogi in kriteriji za določitev presežnih delavcev, kot tudi s tem, da je on uvrščen med delavce, katerim po odpovedana PZ, zato je bil seznanjen s tem, da mu bo podana redna odpoved PZ iz poslovnega razloga. Če ne gre za redno odpoved PZ iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, delodajalec ni dolžan niti izdelati programa niti uporabiti kriterijev iz 100. člena ZDR. Odločitev o tem, kateremu delavcu bo redno odpovedal PZ iz poslovnega razloga, je v izključni pristojnosti delodajalca. Ker je svet delavev soglašal, da se poda redna odpoved PZ iz poslovnega razloga tudi tožniku, ki je bil član sveta delavcev, ni...
VDS sklep Pdp 811/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.10.2003prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - ukinitev delovnega mesta - prerazporeditev - razporeditev delavca na delo v drug krajČeprav je tožena stranka ukinila delovno mesto skladiščnika, na katerega je bil razporejen tožnik, to ne pomeni, da tožena stranka ni bila dolžna ugotavljati presežnih delavcev med delavci iste kategorije, to je med vsemi delavci, ki jih je mogoče razporediti na delovno mesto, za katero se ugotovi, da delo na njem ni več potrebno. Presežne delavce je možno ugotavljati tudi na ravni organizacijske enote, upoštevajoč konkretne okoliščine, take konkretne okoliščine pa so lahko tudi omejitve pri razporejanju delavcev iz kraja v kraj glede na določbo 1. odstavka 18. člena panožne pogodbe, da se lahko delavce razporedi iz kraja v kraj brez njihove privolitve, če mu je zagotovljen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi ali s službenim vozilom, pri čemer lahko traja pot na delo in z dela največ dve uri dnevno oziroma tri ure, če je to ekonomsko utemeljeno. 
Sodba VIII Ips 79/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.2001postopek prisilne poravnave - načrt finančne reorganizacije - prenehanje delovnega razmerja zaradi finančne reorganizacije - pravica do odpravnineZa prenehanje pravice do odpravnine delavcem, ki so do uveljavitve novele ZJSRS 1999, izgubili zaposlitev v insolventnih organizacijah, ni bilo neposredne pravne podlage.
VDSS sodba Pdp 78/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.05.2011redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - večje število delavcevTožena stranka je sprejela kriterije, na podlagi katerih je uvrščala zaposlene delavce na seznam delavcev, ki naj bi jim redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, čeprav ji le-teh, ker ni šlo za večje število presežnih delavcev, ne bi bilo potrebno določiti. Te kriterije je uporabila za vse delavce enako, tudi pri tožeči stranki jih je uporabila pravilno ter ji zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Sodba VIII Ips 78/2000Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.11.2000delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov - pravilnik o kriterijih za ugotavljanje presežnih delavcev - prepoved povratne veljave pravnih aktovSeznam presežnih delavcev je bil sprejet 21.6.1991, 6.6.1991, torej že pred sprejetjem seznama, pa je bil sprejet pravilnik, ki je urejal kriterije za ugotavljanje presežnih delavcev. Revident zatrjuje, da ta pravilnik ne bi smel biti uporabljen, ker je uredil kriterije, ki so upoštevali delovno uspešnost delavcev, kakršna je bila pred uveljavitvijo pravilnika, torej ima pravilnik retroaktivne učinke. To revidentovo sklepanje pa je z vidika uporabe materialnega prava zmotno. Pravilnik tožene stranke je pravni vir avtonomnega prava, zato zanj velja ustavna prepoved povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave RS). Povratna veljava pravnega vira pomeni, da gre za poseg v obstoječa, v preteklosti že urejena pravna razmerja, ne pomeni pa, da pravni vir ne more pri urejanju pravnih razmerij v prihodnosti upoštevati preteklih dejstev. Pravilnik o kriterijih za ugotavljanje presežnih delavcev tožene...
VDSS sodba Pdp 777/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.08.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - uporaba kriterijev - delodajalec - ravnateljProgram razreševanja presežnih delavcev ni nezakonit zaradi tega, ker ga je sprejel ravnatelj tožene stranke (srednje poklicne šole) in ne svet zavoda tožene stranke. ZDR-1 v 98. členu določa, da je delodajalec tisti, ki je dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev, če gre za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. To določbo je potrebno povezati z določbo 1. odstavka 20. člena ZDR-1, ki določa, da v imenu delodajalca nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi ali od njega pisno pooblaščena oseba, če je delodajalec pravna oseba, lokalna skupnost ali podružnica tuje družbe ali druga organizacija. Zakoniti zastopnik tožene stranke je njen ravnatelj, zato je bil ta pristojen tako za sprejem programa razreševanja presežnih delavcev, kot tudi za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.
Sodba VIII Ips 77/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.01.2002delovno razmerje pri delodajalcih - postopek prisilne poravnave - načrt finančne reorganizacije - prenehanje delovnega razmerja - pravica do odpravninePravni predpisi so v svojem bistvu socialne zapovedi, ki terjajo določeno vedenje in ravnanje subjektov samo za vnaprej. Zato velja zanje načelo, da se smejo uporabljati samo za takšna družbena razmerja in za takšna dejanja, ki so nastala po njihovi objavi ali po tistem trenutku, s katerim je bil pravno določen začetek njihovega uporabljanja. Ker niti osnovni zakon niti novela zakona o jamstvenem skladu nista uredila pravic delavcev iz 4. odstavka 51. člena ZPPSL kot jih imajo trajno presežni delavci po ZDR, niti nista določila obsega njihovih pravic za čas pred sprejetjem ZJSRS, tudi sodišče nima pooblastila, da bi zapolnilo nastalo pravno praznino z ustvarjanjem pravic, ki jih zakonodajalec ni določil.
VDS Sklep Pdp 745/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.01.2002trajno presežni delavec - delavec: Po določbi 1. odstavka 17. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPG-97 - Uradni list RS, št. 40/97), se pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo presežnih delavcev uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom. Zato mora delodajalec medsebojno primerjati vse delavce, ki delajo na takih delovnih mestih, za katere se zahtevajo enaki pogoji. Ker je tožena stranka ugotavljala trajno presežne delavce na nivoju posameznega delovnega mesta, sklicujoč se pri tem na specifiko dela, ob tem pa ima sistemizirana tudi druga delovna mesta, za katera se zahtevajo enaki pogoji, je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je bil postopek ugotavljanja trajno preežnih delavcev zakonito izveden. 
VDSS sodba Pdp 74/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.05.2011redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - večje število delavcevTožena stranka je sprejela kriterije, na podlagi katerih je uvrščala zaposlene delavce na seznam delavcev, ki naj bi jim redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, čeprav ji le-teh, ker ni šlo za večje število presežnih delavcev, ne bi bilo potrebno določiti. Te kriterije je uporabila za vse delavce enako, tudi pri tožeči stranki jih je uporabila pravilno ter ji zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Sodba VIII Ips 73/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.01.2002delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - postopek ugotavljanja presežnih delavcevPostopek izbire presežnih delavcev ni zakonit, če pri izbiri niso upoštevani vsi primerljivi delavci, če ocena delovne uspešnosti ni bila sprejeta v skladu s splošnim aktom tako, da bi bila zagotovljena njena objektivnost in če delodajalec ne dokaže, da je bilo prenehanje delovnega razmerja edini možni ukrep za razrešitev trajnega presežka delavcev.
VDSS sklep Pdp 725/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.08.2014redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - uporaba kriterijevV konkretnem primeru ni izkazano, da bi bilo tožnico možno primerjati s kakšnim drugim delavcem, ki je ohranil zaposlitev, saj je tožena stranka ukinila vsa delovna mesta proizvodni delavec - ročno pakiranje, obenem pa ni bilo nobenega drugega delovnega mesta, ki bi ga bilo možno ponuditi tožnici ob upoštevanju njenih zdravstvenih omejitev. Zato je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita, ker tožena stranka ni izkazala, kako je v primeru tožnice uporabila kriterije za določitev presežnih delavcev.
VDS sodba Pdp 72/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.02.2003likvidacija - prenehanje delovnega razmerja - odpovedni rokV primeru rednega prenehanja družbe po sklepu skupščine bi lahko z uporabo ekstenzivne razlage določb delovnopravne zakonodaje v zvezi s prenehanjem zaposlitve govorili le o operativnih razlogih za prenehanje delovnega razmerja delavcem. Pri tem pa delavcev ni mogoče neposredno izenačiti s presežnimi delavci in zato zahtevati od delodajalca izvedbe prav takšnega postopka, kot je predviden za trajno presežne delavce po ZDR. V tem primeru odpade potreba po posebnem postopku določanja trajno presežnih delavcev, njihovi primerjavi in zaščitenih kategorijah - in je torej analogna uporaba določb o presežnih delavcih lahko le omejena. Ob upoštevanju določb mednarodnih pogodb delavcem ne more prenehati delovno razmerje že s sklepom skupščine o redni likvidaciji družbe, temveč ima delavec pravico do razumnega odpovednega roka. V tem primeru...
Sodba VIII Ips 72/2000Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.11.2000delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - odpravnina - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - ničnost sporazuma - čezmerno prikrajšanjePo določilih 47. člena ZOR je pogodba nična, če je predmet obveznosti nedopusten, torej če je v nasprotju s prisilnimi predpisi (49. člen ZOR). Udeležence pogodbenih razmerij pa pri sklepanju teh razmerij ter pri uveljavljanju in izpolnjevanju obveznosti veže tudi načelo vestnosti in poštenja (12. člen ZOR). Sporazum strank o uvrstitvi tožnice med presežne delavce je bil v tej zadevi v nasprotju s prisilnimi predpisi, ki urejajo različne primere in pogoje prenehanja delovnega razmerja delavcev. Zato je ta sporazum ničen, zahtevek tožnice, s katerim ta uveljavlja odpravnino, pa je moralo revizijsko sodišče na podlagi 2. in 3. odstavka 140. člena ZOR zavrniti.
VDSS sodba Pdp 719/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.01.2013redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcevKer tožena stranka ni uporabila kriterijev, na podlagi katerih bi določila, katerim delavcem bo delovno razmerje dejansko tudi prenehalo (100. člen ZDR) in to kljub temu, da je pogodbo o zaposlitvi dejansko odpovedala večjemu številu delavcev (96. člen ZDR) in je večjemu številu delavcev delovno razmerje tudi de facto prenehalo, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
VDSS Sodba Pdp 716/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.01.2018redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - kriteriji za izbiro presežnih delavcev - raziskovalna dejavnost - kolektivna pogodbaToženo stranko je v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika zavezovala Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost, ki v 14. členu določa, da se pri določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, upoštevajo naslednji kriteriji: delovna uspešnost, strokovna izobrazba, usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti, delovne izkušnje, delovna doba, zdravstveno stanje delavca, socialno stanje delavca. Ni pravilno stališče tožene stranke, da ta ni bila dolžna uporabiti kriterijev iz kolektivne pogodbe, ker je delovno razmerje dejansko prenehalo le tožniku. Dejstvo je, da je tožena stranka drugim sodelavcem podala odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, torej gre tudi za odpoved pogodbe iz poslovnega razloga, saj ZDR-1 ne deli na odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na odpoved s prenehanjem delovnega razmerja oziroma brez prenehanja delovnega razmerja, kot si to očitno zmotno tolmači tožena stranka. Tako je bila...

Izberi vse|Izvozi izbrane