<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sodba VIII Ips 55/94
ECLI:SI:VSRS:1995:VIII.IPS.55.94

Evidenčna številka:VS30069
Datum odločbe:19.12.1995
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - trajni presežki - odpravnina

Jedro

Delavec je upravičen do odpravnine po tretjem odstavku 36. f člena ZDR le v primeru, če je bil izveden celoten postopek za ugotavljanje trajnih presežkov delavcev. Če postopek po krivdi delodajalca ni bil izveden in mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja podjetja, lahko uveljavlja škodo za katero misli, da mu je nastala, v odškodninskem postopku.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstoji terjatev tožnice proti toženki za plačilo odpravnine kot trajno presežni delavki v znesku 267.429,00 SIT z zamudnimi obrestmi in stroški postopka. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da je podjetje na podlagi programa razreševanja presežkov delavcev in pravilnika o ugotavljanju presežnih delavcev pristopilo k ugotavljanju viška delovne sile in je sestavilo ustrezne sezname presežnih delavcev, vendar ni izdalo ustreznih odločb in je bil pred zaključkom tega postopka začet stečajni postopek. Podjetje ne bi smelo odrediti čakanja na delo brez izdaje ustreznih odločb, zato je tožnica dejansko imela status trajno presežnega delavca in je zato upravičena do odpravnine.

Na pritožbo toženke je pritožbeno sodišče tako spremenilo prvostopno odločbo, da je tožničin zahtevek zavrnilo. Tako je storilo, ker je ugotovilo, da pristojni organ ni sprejel programa presežnih delavcev ampak, da so bila storjena le posamezna pripravljalna dejanja za ugotavljanje presežkov delavcev, kar pa ne more imeti nobenih pravnih učinkov. Teh nimajo niti morebitne ustne obljube tožnici, da bo dobila odpravnino. Tožnica je upravičena kvečjemu do odškodnine, če je bila neformalno napotena na čakanje, ni pa ji mogoče priznati pravic, do katerih so upravičeni delavci, ki so trajni presežek.

Zoper odločbo pritožbenega sodišča je vložila tožnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Z njo so ravnali kot s presežno delavko. Na čakanju je bila več kot šest mesecev in je prejemala zmanjšan osebni dohodek. Bila je na spisku presežnih delavcev, ki ga je sestavil poslovodni organ. Toženka je udejanila postopek brez pisne dokumentacije. Opustitve toženke ne bi smeli šteti v škodo tožnice.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila (390. člen zakona o pravdnem postopku, ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91, ki se glede na prvi odstavek 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije Ur. l. št. 1/91-I, 45/1/94 smiselno uporablja kot republiški predpis). Navajala je, da revizija ni utemeljena. Odpravnine ni mogoče priznati delavcu, glede katerega ni v zakonitem postopku ugotovljeno, da je trajni presežek delavcev.

Revizija ni utemeljena.

386. člen ZPP določa, da revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena tega zakona, in na pravilno uporabo materialnega prava.

Delavec dobi status trajnega presežnega delavca le pod pogoji, ki so določeni v 34. in 35. členu zakona o delovnih razmerjih. Obstoj trajnega prenehanja potreb po delu delavca ugotavlja poslovodni organ, ki mora v razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev med drugim določiti število in kategorije presežnih delavcev. Iz revizije izhaja, da je tak seznam sestavil poslovodni organ, čeprav iz prilog spisu ni razvidno, kdo je te sezname sestavil. Po prvem odstavku 35. člena tega zakona sprejeme program razreševanja presežnih delavcev organ upravljanja, ki določi seznam nepotrebnih delavcev ter ukrepe in kriterije za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja. Ta program po podatkih spisa ni bil sprejet, pa tudi revizija ne navaja, da je bil sprejet. Šele, ko je program presežkov delavcev sprejet, poslovodni organ, če gre za večje število delavcev pa organ upravljanja, po enajstem odstavku tega člena, odloči o prenehanju delovnega razmerja in pravicah iz programa razreševanja presežkov delavcev. Tudi ta odločitev ni bila sprejeta in tudi ni mogla biti sprejeta, ker program razreševanja presežkov delavcev ni bil sprejet. Šele po tem, ko so omenjene tri listine sprejete delavec pridobi pravice, po 36. e in 36. f členu zakona o delovnih razmerjih. Med te pravice šteje tudi pravica do odpravnine, do katere pa tožnica zaradi povedanega ni upravičena. Če je tožnica zaradi počasnega vodenja postopka za ugotovitev presežnih delavcev utrpela škodo lahko uveljavlja odškodnino v skladu s pravili odškodninskega prava, na kar je v obrazložitvi izpodbijane odločbe opozorilo že pritožbeno sodišče.

Ker niso podani razlogi, na podlagi katerih bi tožnica lahko z revizijo uspela in tudi ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393. člen zakona o pravdnem postopku).


Zveza:

ZDR (1990) člen 35, 36e, 36f, 36f/3.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNzYwNg==