Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NQ==
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 25/95Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.11.1995delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogovDelavce, katerih delo naj bi postalo trajno nepotrebno, je treba tako ob upoštevanju določb 36.b člena novele zakona o delovnih razmerjih, kot tudi določb splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 31/90), enako pa tudi iz nje izhajajočih kolektivnih pogodb panog, primerjati z drugimi delavci, da bi tako lahko po prej določenih izločilnih kriterijih prišli do tistih delavcev, ki bodo na koncu dejansko določeni kot trajni presežki. Določbe tretjega odstavka 5. člena ZDR, ki temeljijo na konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju, jasno določajo, da sindikalnega poverjenika (zaupnika) v času trajanja njegove funkcije zaradi sindikalne dejavnosti brez soglasja sindikata ni mogoče uvrstiti med presežke delavcev.
VDS sodba Pdp 497/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.01.1997odpravnina - trajni presežek - prenehanje delovnega razmerja - odpoved pravici do odpravnineOdpravnina po 36.f čl. ZDR ni neodtujljiva pravica delavca, zato se ji delavec lahko pravno veljavno odpove. Ker so se tožniki odpovedali pravici do odpravnine pod pogojem, da bodo od Zavoda za zaposlovanje prejeli izplačana nadomestila za brezposelnost v enkratnem znesku in je bil ta pogoj izpolnjen, sedaj ne morejo uspešno uveljavljati izplačila odpravnine po 36.f čl. ZDR pred sodiščem. 
VDS sodba Pdp 597/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.01.1997trajni presežek - odpravnina - razporeditev k drugemu delodajalcuTožena stranka se je s sporazumom o razporeditvi delavcev, po katerem so delavci, ki so bili določeni za trajno presežne delavce v drugi družbi in so jim bili izdani sklepi o prenehanju delovnega razmerja, zavezala, da bo te delavce prevzela za čas 6 mesecev, obenem pa, da bo z njihovim prevzemom prevzela tudi vse pravice iz delovnega razmerja in tudi posledice, ki izhajajo iz sklepov o določitvi trajno presežnih delavcev in prenehanju delovnega razmerja. Ti sklepi (ki jih je izdala druga družba) sicer ne določajo odpravnine, vendar ne glede na to pravica do odpravnine trajno presežnemu delavcu izhaja že iz 36.f člena Zakona o delovnih razmerjih in predstavlja tudi eno od "posledic, ki izhajajo iz sklepa o ugotovitvi trajnega tehnološkega presežka," kot se glasi določba 3. člena Sporazuma o razporeditvi, zaradi česar je zavezana k plačilu odpravnine tudi tožena stranka.Navodilo Ministrstva za delo, družino in...
VDSS sodba Pdp 551/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.11.1996sodba na podlagi izostanka - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - suspenz - nadomestilo plačeKer je izpolnjenih vseh 6 taksativno določenih pogojev iz 332. člena ZPP je sodišče s sodbo zaradi izostanka tožencu utemeljeno naložilo v izplačilo s tožbenim zahtevkom uveljavljeno razliko do polnega zneska plače za čas suspenza in razliko nadomestila plače v šestmesečnem odpovednem roku zaradi trajnega prenehanja potreb po tožnikovem delu.
VDSS sodba Pdp 51/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.11.1996prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnostPostopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev ni bil izpeljan zakonito, saj ni bila ugotovljena delovna uspešnost kot temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve v skladu z 12. členom splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo sklepe o prenehanju delovnega razmerja tožencema utemeljeno razveljavilo. Pravilno je ugotovilo, da tožnikoma delovno razmerje na takšni podlagi ni prenehalo in da še traja z vsemi pravicami.
VDSS sodba Pdp 26/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.09.1996prenehanje delovnega razmerja - odpravnina - pravica do odpravninePravica do odpravnine po 36f členu ZDR je vezana na razlog prenehanja delovnega razmerja, to je na dokončen sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov. Sodišče ne more samo ugotoviti, da bi delavec moral biti opredeljen kot trajni presežek in nadomestiti postopka v organizaciji.
VDSS sodba Pdp 263/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.12.1996prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - višina nadomestila plače - plača med odpovednim rokom - kolektivna pogodbaGlede na načelo, da kolektivna pogodba lahko vselej določi širši obseg pravic od zakonsko zagotovljenega minimuma in je s panožno kolektivno pogodbo zagotovljena višina nadomestila plače neposredno iztožljiva, je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tožencu pravilno naložilo plačilo razlike med že izplačanim nadomestilom v višini zajamčenega nadomestila plače in pripadajočim v višini izhodiščnega osebnega dohodka za sporno obdobje za V. tarifni razred, povečanega za ustrezen odstotek ob upoštevanju tožničinega minulega dela.
Sodba VIII Ips 55/94Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.1995delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - trajni presežki - odpravninaDelavec je upravičen do odpravnine po tretjem odstavku 36. f člena ZDR le v primeru, če je bil izveden celoten postopek za ugotavljanje trajnih presežkov delavcev. Če postopek po krivdi delodajalca ni bil izveden in mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja podjetja, lahko uveljavlja škodo za katero misli, da mu je nastala, v odškodninskem postopku.
VDS Sklep Pdp 1778/94Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.04.1996odpravnina - prenehanje potreb po delavcih - sporazumPri presoji o zahtevku tožnika za izplačilo razlike med izplačano odpravnino po sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, kot trajno presežni delavec po 36. d čl. ZDR v katerem je določena tudi odpravnina in odpravnina, ki bi delavcu šla po določilih 36. f čl. ZDR, je potrebno ugotoviti, kakšna je bila volja delavca ob podpisu sporazuma o odpravnini. 
VDS sodba Pdp 2244/94Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.10.1996prenehanje delovnega razmerja - trajno prenehanje potreb - kršitev postopka na ugovornem organu1. Opustitev vabljenja delavca in njegovega pooblaščenca na sejo drugostopenjskega organa, ki obravnava ugovor delavca zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka. 2. Če sodišče razveljavi odločitev delodajalca in samo odloči o pravici delavca - nadomesti odločitev delodajalca, začne teči 6 mesečni odpovedni rok delavcu, kateremu delovno razmerje preneha zaradi nujnih operativnih razlogov, s pravnomočnostjo sodne odločbe. 
VDSS sodba Pdp 2370/94Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.09.1996prenehanje delovnega razmerja - nujni operativni razlogi - trajno presežni delavec - ugovor - bolniška odsotnost - tek rokov - dokončnost sklepa - udeležba na seji pritožbenega organaNevabljenje delavca in njegovega pooblaščenca na sejo pritožbenega organa, ki odloča o ugovoru delavca zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, zaradi trajnega prenehanja potreb po delu, predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Če sodišče razveljavi le sklep ugovornega organa delodajalca, ne pa tudi sklep organa prve stopnje delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavcu zaradi trajnega prenehanja potreb po delu, v skladu z 2. točko 1. odst. 24. člena ZDSS samo odloči o pravicah delavca iz delovnega razmerja. Takšnemu delavcu preneha delovno razmerje v 6 mesecih po pravnomočnosti sodbe sodišča. Zgolj predložitev in podpis pogodbe o zaposlitvi, s katero se tudi ne spreminjajo pravice in obveznosti delavca, po tem ko je že dokončno odločeno o prenehanju delovnega razmerja delavcu zaradi trajnega prenehanja potreb po delu, vendar delovno razmerje delavcu še ni prenehalo, ker še ni potekel 6 mesečni rok po 36e členu ZDR, ne pomeni razveljavitve...
VDS odločba Pdp 1960/94Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore31.01.1997odpravnina trajno presežnemu delavcu - zahtevek za vrnitev odpravnine - vročitev odločbeZahtevek za vračilo odpravnine trajno presežnemu delavcu je mogoče utemeljeno uveljavljati le, ko odpade pravna podlaga, na podlagi katere je prišlo do izplačila odpravnine, to je šele po pravmomočnosti odločitve sodišča o razveljavitvi sklepov o prenehanju delovnega razmerja. Gre za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, v skladu 4. odstavka 21. člena ZOR, terjatev iz tega naslova pa niti ne nastane pred pravnomočno odločitvijo sodišča o razveljavitvi sklepov o prenehanju delovnega razmerja.Zaradi tega tudi ni mogoče govoriti o njeni zapadlosti do konca glavne obravnave (v kateri se odloča tudi o zakonitosti sklepov o prenehanju delovnega razmerja), ki je procesna predpostavka za odločanje o dajatvenem zahtevku po nasprotni tožbi, zaradi česar sodišče o takšnem zahtevku ne bi smelo vsebinsko odločati.Vročitev dokončne odločbe delodajalca le delavcu, ne pa tudi njegovemu pooblaščencu, ne vpliva ali more vplivati na zakonitost in pravilnost odločbe...
Sodba VIII Ips 93/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek29.01.2002delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - varstvo pravic delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - sodelovanje sindikataDelodajalec je v postopku priprave in sprejema programa razreševanja presežkov delavcev dolžan zagotoviti sodelovanje sindikata tako, da mu omogoči dejansko posredovanje stališč, mnenj in predlogov. Če ima delavec v postopku za varstvo pravic pri delodajalcu pooblaščenca, je vabilo na sejo pritožbenega organa pravilno vročeno, če je vročeno le pooblaščencu. Ker odločanje o programu presežnih delavcev ne spada med odločitve, o katerih odločajo izključno družbeniki, lahko ta program v enoosebni družbi z enim ustanoviteljem, ki je tudi poslovodja družbe, sprejme tudi kot poslovodja.
VDSS Sodba Pdp 910/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.07.2017redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlogSodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka sprejela sklep o zmanjšanju števila zaposlenih na delovnem mestu ključavničar-monter za dva delavca, in da je za navedeno delovno mesto imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi tudi tožnik, ter da so se delovne naloge razporedile med ostale zaposlene. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožniku zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, saj je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca.
VDSS sodba Pdp 906/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.01.2003prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - odpravnina - osnova za izračun odpravnine - neto plačaNeto plača kot osnova za izračun odpravnine po 36. f členu ZDR je plača, ki ostane zaposlenim po odtegnitvi obveznih dajatev za socialno varnost in akontacije dohodnine. Tako izračunana plača je osnova za odmero odpravnine po 36.f členu ZDR.
Sklep VIII Ips 90/2004Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.10.2004trajno presežni delavci - datum prenehanja delovnega razmerja - litispendencaSodišče zavrže tožbo, če tožnik uveljavlja tožbene zahtevke, o katerih že teče pravda.
VDS sodba in sklep Pdp 9/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.10.2005sprememba tožbe - dopolnilna sodbaKer je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da tožba ni bila spremenjena (tožnica je s tožbo sprva zahtevala, da jo tožena stranka od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dalje prijavi v socialno zavarovanje "po osnovi najnižje z zakonom določene plače", s kasnejšo pripravljalno vlogo pa je zahtevala, da jo za isto obdobje prijavi v socialno zavarovanje "po osnovi najmanj minimalne plače"), o modificiranem tožbenem zahtevku sploh ni odločilo. Zato se pritožba, ki uveljavlja prav to, šteje kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe. 
VDSS sodba Pdp 898/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.10.2010redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – program razreševanja presežnih delavcev – večje število delavcevDejstvo, da je tožena stranka že pred sprejemom programa razreševanja presežnih delavcev izvajala aktivnosti zaradi zmanjšanja naročil in da je tudi zaprosila za subvencijo države po Zakonu o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, ne pomeni, da je že ob uveljavitvi omenjenih ukrepov začel teči rok za podajo rednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
VDSS sodba Pdp 893/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.09.2002prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji - delovna uspešnostSKPG/90, ki je v 12. členu urejala pravice delavcev, katerih delo postane v podjetju oz. pri delodajalcu trajno nepotrebno, ni vsebovala določbe, da se pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom, zato je imel delodajalec pravico sam določiti krog primerjalnih delavcev. Tako določbo je vseboval 1. odstavek 13. člena SPKG/93, ki je začela veljati 1. julija 1993, in zato za presojo v obravnavanem individualnem delovnem sporu ne velja. Ker je bila tožnica že na podlagi osnovnega izločitvenega kriterija po 12. čl. SKPG/90, tj. na podlagi delovne uspešnosti, opredeljena kot trajno presežna delavka, uporaba korekcijskih kriterijev niti ni bila potrebna.
VDSS sodba Pdp 892/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.11.2012redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlogSprememba organizacije dela, izvedena tako, da se dve delovni mesti združita v eno samo, je organizacijski razlog, zaradi katerega preneha potreba po opravljanju dela pod pogoji iz obeh pogodb o zaposlitvi, sklenjenih za ukinjeni delovni mesti.

Izberi vse|Izvozi izbrane