Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NA==
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 208/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.02.1998delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - kriteriji za določitev presežnih delavcevPri opredelitvi ali gre za določeno število istovrstnih delovnih mest le v določeni oziroma določenih enotah podjetja ali za določeno število delovnih mest izmed vseh istovrstnih delovnih mest v podjetju, je bilo spoštovano, po presoji revizijskega sodišča, določilo 10. člena Pravilnika o pravicah in obveznostih delavcev, katerih delo postane nepotrebno. Ta določa, da se zaradi prostorske dislociranosti enot na različne kraje ne morejo upoštevati vsa istovrstna delovna mesta.
VDS sodba Pdp 1724/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.05.1999prenehanje delovnega razmerja - postopek prisilne poravnaveNa podlagi 51. člena ZPPSL preneha delavcu delovno razmerje na podlagi dokončnega sklepa delodajalca in v odpovednem roku največ 30 dni. S tem predpisom niso predvidene zaščitene kategorije delavcev,ki jim po določbah 36.d in drugih členov ZDR ne more prenehati delovno razmerje. Zaradi tega je tožnici kot invalidki III.kategorije prenehalo delovno razmerje, kot ostalim presežnim delavcem določenim v zvezi programom prestrukturiranja podjetja potrjenim s pravnomočnim sklepom o prisilni poravnavi. 
VDS sodba Pdp 1758/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.06.1999prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - nezaposleni zakonecDelavec lahko uspešno uveljavi zaščitno določbo 4. odstavka 36. d člena ZDR le v primeru, če je zakonec kot nezaposleni prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in ne zadostuje le dejstvo, da je nezaposlen. 
VDS Sodba Pdp 1340/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.08.1999odpravnina trajno presežnega delavca - odpoved odpravnini - starejši delavecDelavec se lahko s podpisom soglasja k sklepu o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka, v katerem je navedena višina odpravnine, veljavno odpove pravici do višje odpravnine po 36.f členu ZDR (za trajno presežne delavce) in se sporazume za odpravnino v višini, kakršna bi mu šla v primeru upokojitve, pod pogojem, da bo zaradi prehodne določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju upokojen po ugodnejših predpisih. Če ni napak volje, je taka izjava veljavna, zato delavcu ne pripada razlika v odpravnini. 
VDS sodba Pdp 1108/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.10.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - pričetek teka odpovednega rokaPo določbi 36. e člena ZDR preneha delovno razmerje trajno presežnemu delavcu po preteku šestih mesecev od dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Odpovedni rok začne teči z dnem vročitve dokončnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja delavcu. 
VDS Sodba Pdp 1109/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.03.2000program reševanja trajno presežnih delavcev - formalna oblikaZa program reševanja trajno presežnih delavcev je irelevantno, ali je sprejet kot samostojni pravni akt, ali pa je sestavni del drugega dokumenta (sanacijskega programa), če sta njegova vsebina in način sprejemanja skladna s predpisi. 
VDSS sodba in sklep Pdp 1220/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.07.2000prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev - delovna uspešnost - merila - obstoj meril za ocenjevanjeČe delodajalec nima izdelanih meril za ocenjevanje delovne uspešnosti pred začetkom postopka za ugotavljanje trajno presežnih delavcev, ravna pravilno, če navedenega kriterija ne upošteva. Pogoj za ugotavljanje delovne uspešnosti je, da so vnaprej znana merila za ugotavljanje tega kriterija.
VDSS sklep Pdp 1153/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.04.1999trajno presežni delavci - prevzem delavcev - kontinuiteta delovnega razmerja - odpravnina - dolžina delovne dobeV primeru, da je bil delavec prevzet k delodajalcu, pri katerem mu je prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu, od drugega delodajalca, je podana kontinuiteta delovnega razmerja, zato je potrebno upoštevati pri odmeri odpravnine delovno dobo, doseženo pri obeh delodajalcih , tudi za obdobje pred uveljavitvijo SKPG iz leta 1993, ki le formalno uveljavlja že uveljavljeno sodno prakso.
VDSS sklep Pdp 1122/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.07.2009prenehanje delovnega razmerja - imuniteta sindikalnega zaupnika - presežni delavci - trajni presežkiSindikalne zaščite zaradi sindikalne dejavnosti ne uživa vsak sindikalni funkcionar v sindikalni organizaciji pri delodajalcu, ampak le imenovani oz. izvoljeni sindikalni poverjenik. Določba 5. člena ZDR varuje sindikalnega poverjenika, ki je sicer lahko opredeljen kot presežni delavec, pred začetkom teka šestmesečnega odpovednega roka po 36. e členu ZDR, saj le-ta začne teči šele po izteku mandata oz. v roku, določenem s kolektivno pogodbo.
VDSS sodba Pdp 1120/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.10.2000plače in drugi prejemki - prenehanje delovnega razmerja - presežni delavci - odpravnina - regres za letni dopustOdpravnina po 3. odst. 36.f člena ZDR zapade v plačilo ob prenehanju delovnega razmerja (44. člen SKPG-93), zato je tožena stranka dolžna od tega dne dalje delavcu izplačati zakonite zamudne obresti. Delavcu, kateremu preneha delovno razmerje kot trajnemu višku, pripada regres za letni dopust, ki se po SKPG-93 izplača najkasneje do konca meseca julija. Delavec pridobi pravico do izrabe letnega dopusta, s tem pa tudi do regresa za letni dopust, ko mu preteče čas nepretrganega dela, ki ne sme biti krajši od 6 mesecev po 57. čl. ZDR, zato ni bistveno, da mu je delovno razmerje prenehalo v mesecu maju in ni trajalo do konca koledarskega leta, če je bil pred tem nepretrgoma zaposlen 6 mesecev.
VDSS sodba Pdp 1449/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.11.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - delovna uspešnost - merilaTožena stranka ni imela vnaprej izdelanih kriterijev za ugotavljanje trajno presežnih delavcev, niti ni imela glede uporabe kriterija delovne uspešnosti določenih meril, na podlagi katerih bi se lahko dejansko ugotovila delovna uspešnost delavcev oz. zaključilo, da je bila tožničina delovna uspešnost enaka kot pri ostalih delavcih, zato delavki na podlagi navedenega kriterija ni moglo zakonito prenehati delovno razmerje.
VDSS sodba Pdp 259/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.05.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - odpravnina - znižanje plač - razlika plačeVsak delavec se lahko prosto odloči, ali se bo zaradi premalo izplačanih plač zadovoljil z delnicami, izdanimi na podlagi 25a. člena ZLPP, ali pa bo zahteval plačilo razlike plač v denarni obliki, če delodajalec ni zakonito izvedel postopka za znižanje plač po 62. členu Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur.l. RS, št.12/91) oziroma po 33. členu SKPG-90.
VDSS sodba Pdp 943/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.08.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - delavka - zahteve delovnega mestaDelodajalec s splošnim aktom ni opredelil težkih fizičnih del in tistih del, ki jih delavke ne smejo opravljati glede na svoje fizične sposobnosti, zato v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev ne more šteti, da gre za "moška" dela, na katera ni mogoče razporediti presežnih delavk.
VDSS sodba Pdp 967/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.09.2002prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - odpravnina - nujni operativni razlogi - nelikvidnost delodajalca - prisilna poravnavaV primeru prenehanja delovnega razmerja na podlagi 51. čl. ZPPSL po 3.7.1999 ima delavec pravico do odpravnine, tako kot delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje iz nujnih operativnih razlogov.
VDS Sodba Pdp 965/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.01.2002presežni delavec - delovna uspešnostČeprav tožena stranka ni imela sprejetega posebnega akta, ki bi določal način ocenjevanja delovne uspešnosti, je bilo merilo - ocena učinkovitosti posameznega voznika iz zadnjega leta pred sprejetjem programa - ki je služilo kot podlago za obračun plače, enakopravno uporabljeno za vse delavce, z oceno pa so bili delavci seznanjeni pri vsakokratnem izplačilu mesečne plače. Zato je delodajalec to oceno delovne uspešnosti zakonito uporabil pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev. 
VDSS sodba Pdp 962/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.10.2012odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - navidezna odpoved – prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumomTožeča stranka je prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki ni navidezna, in ji je na njeni podlagi prenehalo delovno razmerje. Pravno podlago za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odpravnine zaradi te odpovedi predstavlja peti odstavek 132. člena ZDR, ki določa, da delavec ni upravičen do odpravnine po prvem odstavku tega člena (odpravnine ob upokojitvi), če ima pravico do odpravnine po 109. členu ZDR (odpravnina ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga).
Sodba VIII Ips 40/96Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.11.1996delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - izredna pravna sredstva - revizijaSodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa disciplinskih organov na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje, vzpostavilo in naložilo tožencu, da tožniku plača nadomestilo osebnega dohodka s pripadki in plača tudi vse prispevke na način, kot je določeno v sodbi. Na pritožbo toženca je sodišče druge stopnje odločilo, da ostane sodba sodišča prve stopnje v veljavi. Revizijsko sodišče je revizijo dveh organizacij toženca zavrnilo kot neutemeljeno. Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka in oba sklepa disciplinskih organov so tako splošni, da iz njih ni mogoče ugotoviti katere hujše kršitve delovnih obveznosti, ki so opredeljene v splošnem aktu, je tožnik storil in ker toženec ni dokazal, da je tožnik storil hujše kršitve delovnih obveznosti, je izpodbijana sodba sodišča druge stopnje zakonita.
Sklep VIII Ips 103/96Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.12.1996delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje potreb po delavcih - kriteriji razreševanja presežnih delavcevProgram razreševanja presežnih delavcev ni v celoti nezakonit, če so v njem navedeni kriteriji o razreševanju presežnih delavcev drugačni od tistih določenih v splošnem aktu. V takem primeru se pač uporabi splošni akt.
Sklep in Sodba VIII Ips 69/96Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.01.1997izredna pravna sredstva - dovoljenost revizije - pravni interesRevizijo je po prvem odstavku 382. člena ZPP dovoljeno vložiti zoper pravnomočno odločbo, izdano na drugi stopnji. Ker tudi za to pravno sredstvo velja procesna predpostavka pravnega interesa, je revizija dovoljena le zoper tisti del drugostopne sodbe, ki ga je stranka v pritožbenem postopku neuspešno izpodbijala.
VDSS sodba Pdp 955/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.01.2015redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - program razreševanja presežnih delavec - premestitev - preverjanje možnosti zaposlitveTožnik v pritožbi izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ravnala v skladu z 158. členom ZJU ter preverila vse možnosti za premestitev tožnika v smislu določb drugega do četrtega odstavka 158. člena ZJU. Tožena stranka je bila dolžna v sodnem postopku dokazati, da je ravnala v skladu z določbami ZJU, ki se nanašajo na dolžnost preverjanja možnosti za prerazporeditev tožnika. To pa ne pomeni, da bi morala o tem obveščati tožnika. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, s katerimi tožnik očita toženi stranki, da ga ni obveščala o prostih delovnih mestih ter s tem izpodbija ugotovitev o zakonitosti podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Izberi vse|Izvozi izbrane