Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mw==
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDS Sodba Pdp 363/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.12.2000trajni presežek - varovana kategorija delavcevNe gre za zlorabo pravice, če se tožnikova žena v času ugovornega roka zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka delavca prijavi na zavodu za zaposlovanje, zaradi česar sodi delavec v zaščiteno kategorijo delavcev po 36. d členu ZDR. Bistveno je, da delavec pridobi ta status do dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. 
VDSS sodba in sklep Pdp 143/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.09.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - postopek za določitev trajno presežnih delavcev - prenos pristojnosti - holding - višina neizplačane plače - reintegracija - omejitvena zakonodajaTožena stranka v pogodbi o medsebojnih razmerjih koncerna ni imela ustrezno urejenega izrečnega prenosa pristojnosti za sprejem programa razreševanja presežka delavcev na organe Holdinga, tega pa ni predvideval niti kasneje sprejet statut Holdinga, zato je program razreševanja sprejel nepristojni organ, saj bi ga moral sprejeti direktor d.o.o. (tožene stranke) in ne direktor Holdinga, ker je na podlagi 2. člena ZDR poslovodni organ pristojen za odločanje o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja v času od vpisa organizacije v sodni register do konstituiranja organov. V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja mora tožena stranka vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če delavcu delovno razmerje ne bi prenehalo. Pri tem je treba pri izplačilu plač upoštevati tudi omejitveno zakonodajo, ki je veljala v spornem obdobju, ker delavec ne more prejeti več, kot bi prejel, če bi v spornem obdobju delal pri toženi stranki.
VDSS sodba Pdp 1160/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.04.1999prenehanje delovnega razmerja - trajni presežni delavci - invalidi - spremenjena delovna zmožnost - odločba ZPIZDelavcu mora biti priznana invalidnost po odločbi pristojnega zavoda pred dokončno opredelitvijo za presežnega delavca, zato ne zadostuje zgolj spremenjena delovna zmožnost za pridobitev lastnosti varovane osebe v smislu določbe 36d. člena ZDR.
VDSS sodba Pdp 1062/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.03.2000prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji po členu 36b zdr - - razporejanje delavcevPo določbi 1. odst. 13. člena SKPG-93, se pri določanju presežnih delavcev uvrstijo v isto kategorijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno prerazporejali v skladu z zakonom (2. odst. 17. člena ZTPDR). Zato bi moral delodajalec pri določitvi tožnice za trajno presežno delavko uporabiti kriterije, določene v 36. b. členu ZDR, čeprav je bila edina izvajalka na ukinjenem delovnem mestu. Ker delodajalec ni dokazal, da tožnica kot presežna delavka ne bi mogla biti razporejena na nobeno drugo delovno mesto (dokazno breme je na delodajalcu), je sklep o prenehanju delovnega razmerja nezakonit.
VDSS sklep Pdp 114/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.10.2000prenehanje delavnega razmerja - presežni delavci - razporeditev delavcev - invalidi - ocenjevanje delavcevV postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev delodajalec ni dolžan ocenjevati delavcev, ki kot invalidi spadajo med zaščitene kategorije delavcev oziroma se invalidsko upokojijo, ampak le preostale delavce na istem delovnem mestu, na katerem se zmanjšuje število izvajalcev.
VDSS sodba Pdp 870/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.02.2000prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - nezakonit ukrep - odškodninaDelavcu, kateremu je delovno razmerje nezakonito prenehalo, pripada po določilu 4. odst. 23. člena Splošne kolektivne pogodba za gospodarstvo (Ur.l. RS, št. 13/93), odškodnina v višini najmanj šest povprečnih bruto plač delavca v zadnjih treh mesecih dela. 35. člen SKPG-93 določa, da so vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače, nadomestila in druge osebne dohodke, bruto zneski, če ni v posameznem členu izrecno določeno, da gre za neto zneske, zato delavcu pripada odškodnina po izračunu bruto in ne neto plače.
VDSS sodba Pdp 507/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.02.2000prenehanje delovnega razmerja - trajni presežni delavci - merila - delovna uspešnost - sistematizacija delovnih mestTožnica je bila nezakonito opredeljena kot presežna delavka, ker delodajalec (občina) ni v skladu z 31. čl. Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 18/91) ugotavljal delovne uspešnosti kot temeljnega kriterija v postopku ugotavljanja presežnih delavcev, temveč je z novo sistemizacijo za dosedanje delovno mesto tožnice določil višjo stopnjo izobrazbe, katere tožnica ni imela in je bila iz tega razloga uvrščena med presežne delavce.
VDSS sodba Pdp 43/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.12.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnostPri ugotavljanju ocene delovne uspešnosti mora delodajalec upoštevati tisto delovno mesto, na katerega je bil delavec razporejen z dokončno odločbo in uvrščen med trajno presežne delavce, ne pa ocenjevati delavčevo delovno uspešnost na prejšnjem delovnem mestu.
VDSS sodba Pdp 661/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.12.1999prenehanje delovnega razmerja - nujni operativni razlogi - trajno presežni delavec - kontinuiteta delovnega razmerja - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaTudi če je bil prevzem delavcev izveden v času (leto 1992), ko še noben predpis ni določal, da se v takem primeru kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve, je delavec upravičen do odpravnine po 36. členu ZDR za celotno obdobje, za katerega je podana kontinuiteta delovnega razmerja, če je postal trajno presežni delavec po uveljavitvi SKPG-93.
VDS Sklep in sodba Pdp 1524/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.02.2000razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja - vrnitev odpravnine - zamudne obresti nepoštenega pridobitelja1. Če zaradi razveljavitve odločb delodajalca o prenehanju delovnega razmerja odpade temelj, na podlagi katerega je delodajalec delavki izplačal odpravnino kot trajno presežni delavki, je delavka dolžna to odpravnino vrniti delodajalcu.Zamudne obresti je v primeru neupravičene pridobitve dolžan plačati le nepošteni pridobitelj (214. čl. ZOR). Delavka je postala nepošteni pridobitelj z dnem, ko ji je bila vročena odločba pritožbenega sodišča, s katero je bila pravnomočno razveljavljena odločba o prenehanju delovnega razmerja.2. Za zakonitost odločitve delodajalca o znižanju plače delavcem v poslovni enoti za 20 % po 2. odst. 16. čl.Kolektivne pogodbe za gostinstvo in turizem - Uradni list RS, št. 2/91, mora biti v sklepu o znižanju osnovnega osebnega dohodka opredeljen rok trajanja za izplačilo nižjih osebnih dohodkov, po tem roku pa mora poslovodni organ ponovno preveriti izpolnjevanje pogojev za izplačevanje znižanih osebnih dohodkov,...
VDS sodba Pdp 979/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.05.2004odpravnina - prisilna poravnava - prehod terjatveDoločba 36f. člena ZDR predstavlja pravno podlago za priznanje pravice do odpravnine delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, že od uveljavitve Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. ZJSRS v 28. členu izrecno daje pravico Jamstvenemu skladu Republike Slovenije, da terjatve upravičenca (to je delavca, ki mu delovno razmerje preneha zaradi insolventnosti delodajalca) proti delodajalcu preidejo do višine pravic, zagotovljenih po tem zakonu, na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic. S prehodom terjatve vstopi sklad v razmerju do delodajalca v položaj delavca do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic. Zato je upravičen do povrnitve zneska, ki ga je izplačal tožnikom. 
VDSS sodba Pdp 975/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.02.1999pasivna legitimacija - pravno nasledstvo - banke - UZITUL - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnostPodana je pasivna legitimacija KBM d.d., čeprav je po določbah Ustavnega zakona o dopolnitvah Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS (Ur. l. RS, št. 45/I/94) NOVA KBM d.d. prevzela poleg ostalih tudi vse obveznosti do zaposlovanja delavcev v prejšnji KBM d.d., saj je prvotožena KBM izdala tožniku izpodbijane sklepe o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov in je zato pasivno legitimirana v tem individualnem delovnem sporu poleg NOVE KBM d.d..
VDS sodba Pdp 971/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.12.2002prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavecUporaba kriterija delovne uspešnosti po pravilniku o ugotavljanju presežnih delavcev iz leta 1998 se navezuje na sistem ugotavljanja delovne uspešnosti, ki je v ocenjevalnem obdobju zadnjih 18 mesecev pred ugotavljanjem presežnih delavcev pri toženi stranki veljal za določanje plač. Zato ne gre za retroaktivno uporabo določb pravilnika, čeprav je bilo v prejšnjem pravilniku o ugotavljanju presežnih delavcev točkovanje delovne uspešnosti urejeno drugače. 
Sodba VIII Ips 97/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.02.2002delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev - načelo enakostiČeprav je res, da KPND ne vsebuje določb, ki jih vsebuje splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, da se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno razporejati, to ne pomeni, da se za negospodarske dejavnosti tako načelo ne uporablja. Načelo enakosti je ustavno načelo in je zato treba pri iskanju in določanju trajno presežnih delavcev, kjer je posledica za posameznega delavca izredno huda, postopek voditi tako, da se vsi, pri istem delodajalcu zaposleni delavci obravnavajo enako in imajo enake možnosti obdržati zaposlitev. Na take odločitve (določitev trajno presežnih delavcev) financerji ali ustanovitelji ne morejo in ne smejo imeti vpliva.
Sodba II Ips 522/97Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.12.1998povzročitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - delujoča motorna žaga kot nevarna stvar - nesreča pri delu - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - kršitev predpisov o varstvu pri delu - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodninaPoleg objektivne je podana tudi toženčeva subjektivna odgovornost, ker je po ugotovitvah obeh nižjih sodišč opustil potrebne in predpisane varnostne ukrepe, saj je dopuščal delo na žagi brez uporabe ščitnika in ni opravljal potrebne in predpisane kontrole (1.odst. 154. člena ZOR). Ob kumulaciji toženčeve objektivne in subjektivne odgovornosti za nastalo škodo v konkurenci s tožnikovim prispevkom, ki je v tem, da je kljub svoji izkušenosti in poznavanju predpisov o varstvu pri delu žago uporabljal brez ščitnika in tudi sam kršil predpise o varstvu pri delu, je toženčeva odškodninska odgovornost strožja in večja. Tožnikov soprispevek k nastanku škode v smislu tretjega odstavka 177. člena ZOR zato ne more biti večji od 40%, kot ga je opredelilo sodišče druge stopnje.
Sklep VIII Ips 14/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.04.1997delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogovV primeru, ko so delavci ocenjeni po vseh kriterijih za določitev trajnih presežkov, sodišče napačno uporabi materialno pravo, če razveljavi sklepe o prenehanju delovnega razmerja, ker da je nezakonito upoštevana kumulativna ocena, ne da bi samo ugotovilo za vsakega delavca - tožnika posebej, če mu ne bi bil presežek tudi v primeru upoštevanja samo delovne uspešnosti.
Sklep VIII Ips 16/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek27.05.1997prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - brezposelnost - denarno nadomestiloKer ZZZPB taksativno našteva razloge, ki preprečujejo možnost priznanja pravice do denarnega nadomestila, soglasje iz 36. d člena ZDR ne more biti razlog za zakonito zavrnitev pravice do denarnega nadomestila.
Sklep VIII Ips 9/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.05.1997delovno razmerje pri delodajalcu - način sklenitve delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - odpravninaDelovna doba se delavcu, ki je bil prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma delodajalcu (15. člen ZTPDR) upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve. To pomeni, da se lahko institut prevzema oziroma razporeditve k drugemu delodajalcu oziroma v drugo organizacijo obravnava kot delovnopravna kontinuiteta z vsemi posledicami.
Sodba VIII Ips 85/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.09.1997delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - ocena delovne uspešnosti - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogovOcena delovne uspešnosti je lahko razlog za določitev trajno presežnega delavca le, če ugotavljanje delovne uspešnosti temelji na v naprej sprejetih merilih. Tudi delavec, ki ni razporejen oziroma ne dela, je lahko opredeljen kot trajni presežek, vendar ne po kriteriju delovne uspešnosti, pač pa po ostalih kriterijih.
Sodba in Sklep VIII Ips 80/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek28.10.1997delovno razmerje pri delodajalcu - odpravnina - vsebina obveznosti delodajalca v dokončnem sklepuPod izrazom "obveznosti" je treba razumeti tiste obveznosti, ki sta jih kot zakoniti sestavni del dokončnega sklepa opredelili in sprejeli obe stranki. Na podlagi soglasja tožnikom izdane dokončne odločbe tožene stranke vsebujejo vse elemente pogodbe, s katero so stranke določile vsebino obveznosti tožene stranke (smiselno določilu 26. člena Zakona o obligacijskih razmerjih).

Izberi vse|Izvozi izbrane