Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mg==
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 127/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.09.1998delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežekDelavcu invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino, lahko preneha delovno razmerje samo z njegovim soglasjem ali če se mu zagotovi sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas na ustreznem delovnem mestu v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Sodba VIII Ips 135/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.11.1998prenehanje delovnega razmerja - pravica do odpravnine - delovno razmerje pri delodajalcu - pravica do razlike v plači - redna likvidacija - pisna izjava delavcaČe je zakon v določenem obdobju omejil izplačilo osebnih dohodkov (plač), se morebitne drugačne določbe kolektivnih pogodb v tistem času niso smele uporabljati, pri čemer tudi kasneje višine osebnih dohodkov (plač) ni bilo mogoče izplačati za nazaj, saj bi bil s tem izničen namen zakona. Zato je zavrnitev zahtevka v tem delu materialnopravno pravilna.
Sodba VIII Ips 183/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.11.1998delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - začetek postopka prisilne poravnave - metoda finančne reorganizacije - presežni delavci - odpovedni rokOb posebnem načinu prenehanja delovnega razmerja iz 51. člena ZPPSL in predpisanem odpovednem roku, ki ne sme biti daljši od trideset dni, zakon ni določil začetka njegovega teka. Zato je o pravici do odpovednega roka tožnice, sicer prizadete z ugotovljeno neustavno ureditvijo, odločati v skladu z načelom in favorem in ji priznati začetek teka tridesetdnevnega odpovednega roka od dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
Sodba VIII Ips 192/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek01.12.1998delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - kriteriji za ugotavljanje nepotrebnih delavcevPri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno razporejati, ne pa delavci, ki imajo enako stopnjo strokovne izobrazbe.
Sodba VIII Ips 260/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.03.1999delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - razporeditev na drugo delovno mesto - soglasjeV primeru ponudbe presežnemu delavcu delovnega mesta, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi, delodajalec od delavca ni dolžan pisno zahtevati soglasje za razporeditev na tako delovno mesto, če delavec že v naprej odklanja tako delovno mesto. Takemu delavcu potem preneha delovno razmerje kot trajnemu presežku.
Sodba VIII Ips 271/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.03.1999delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - sklep o prenehanju delovnega razmerjaRevizijsko sodišče soglaša s pravnim stališčem sodišča prve stopnje, da je za prenehanje delovnega razmerja trajno presežnih delavcev nujen sklep oziroma odločitev o prenehaju delovnega razmerja. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) določa nekaj primerov, ko delavcu, katerega delo postane trajno nepotrebno, delovno razmerje ne preneha (na primer 36.a člen, 36.d člen). Zato ugotovitev, da je delavec z dnem 12.1.1995 določen kot trajno presežni delavec, še ne pomeni, da mu zaradi tega preneha delovno razmerje. To še toliko prej velja v obravnavanem primeru, saj se pri ugotavljanju presežnih delavcev prepletajo elementi in pravice, ki jih imajo delavci v primerih začasnega prenehanja potreb po delu delavca (čakanje na delo s pravico do nadomestila), do ugotovitve o trajnem prenehanju potreb po delu delavca in pravici do odpravnine....
Sodba VIII Ips 267/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek30.03.1999delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - merila ugotavljanja uspešnosti delavcevKo je delavčeva ocena uspešnosti kombinirana z njegovo osebno prizadevnostjo v razmerju do uspešnosti delovne enote je to razmerje pomembno, če se primerja uspešnost delavcev v različnih enotah ali morda v različnih časovnih obdobjih. Tako ugotavljanje uspešnosti posameznega delavca postane primerljivo, saj je odvisno od delavčeve prizadevnosti v razmerju do uspešnosti delovne enote, v kateri dela. To pomeni, glede na dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe, da so bila merila ugotavljanja uspešnosti za delavce na delovnem mestu prodajalec prevoznih izkazov v vsem ocenjevanem obdobju enaka in primerljiva in da tudi morebitna različna izhodišča zaradi številnih razlogov, do katerih je prihajalo na posameznih delovnih mestih, na objektivnost, primerljivost ocene in na enakopravnost delavcev niso vplivali.
Sklep VIII Ips 16/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.03.1998delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcihUgotavljanje presežnih delavcev oziroma določanje delavcev, ki jim preneha delovno razmerje, v okviru majhnih organizacijskih skupin, ni v skladu z zakonom oziroma kolektivno pogodbo. Ugotavljanje presežnih delavcev po organizacijskih enotah pride v poštev pri dislociranih enotah, med katerimi ni možno medsebojno razporejati delavcev.
sodba VIII Ips 112/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek01.09.1998delovno razmerje pri delodajalcu - trajno presežni - delavciSmisel programa razreševanja trajno presežnih delavcev ni v obliki programa, ampak v vsebini. Če so na sejah organa, rezultati katerih so razvidni iz zapisnikov, obravnavali vse elemente programa in so tudi bili obravnavani vsi možni ukrepi za omilitev možnih posledic, če so na sejah bili prisotni vsi, ki morajo pri sestavi programa sodelovati, sprejeti sklepi oziroma dogovori pa so bili zapisani, to lahko vsebinsko tudi nadomesti poseben program razreševanja, predvsem pa zagotavlja potrebno pravno varnost prizadetim delavcem.
VDS Sodba Pdp 1353/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.03.2000prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - škodaV postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev mora delodajalec ugotoviti vse nepotrebne delavce pri toženi stranki in ne le delavcev, ki jim ni mogoče zagotoviti nobenega izmed ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja. Le tako je mogoče preizkusiti, da je bil tožnik obravnavan enakopravno z drugimi delavci glede zagotovitve ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja oz. preveriti, če mu je delovno razmerje zakonito prenehalo. Delavec ima pravico do polne plače, kot bi jo prejemal, če mu ne bi nezakonito prenehalo delovno razmerje, če delodajalec ne dokaže, da je bil delavec v spornem času zaposlen drugje oz. da je drugje prejemal plačilo, ki bi ga bilo mogoče odšteti od obveznosti tožene stranke, da tožniku za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja povrne izpadle dohodke. 
VDS sodba Pdp 465/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.04.1999odpravnina - prenehanje delovnega razmerja zaradi prisilne poravnaveDelavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi takšne metode finančne reorganizacije v postopku prisilne poravnave, nimajo pravice do enake odpravnine kot tisti delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov po ZDR, ker ZPPSL ne predvideva odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja v postopku prisilne poravnave. 
VDS sodba Pdp 1531/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.04.1999odpravnina - prenehanje delovnega razmerja zaradi stečajaDelavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka, nimajo zagotovljenih enakih pravic do odpravnine kot trajno presežni delavci po ZDR, pač pa le pravice v obsegu in pod pogoji, določenimi v Zakonu o jamstvenem skladu RS, ki jih Jamstveni sklad RS zagotavlja iz lastnih sredstev. 
VDS sodba Pdp 288/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.05.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - ocena uspešnostiPo programu razreševanja trajno presežnih delavcev je od 4 delavk obdržala delo le ena. Po prenehanju delovnega razmerja sta dve delavki sklenili delovno razmerje v drugi organizaciji, vendar to ne pomeni, da je zato tožnici prenehalo delovno razmerje nezakonito, saj po programu delavki ni tožnica niso bile predvidene za razporeditev v drugo organizacijo. 
VDS Sodba Pdp 179/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.09.1999odpravnina ob predčasni upokojitvi trajno presežnega delavca - dogovor o višini odpravnineČe se stranki ne dogovorita o drugačni odpravnini, kot jo določa 3. odst. 36. f člena ZDR, je delodajalec dolžan izplačati delavcu, ki mu je prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu, nato pa se je predčasno upokojil, in je bil pri njem zaposlen najmanj dve leti, odpravnino po 3. odst. 36. f člena ZDR in ne odpravnino ob upokojitvi po kolektivni pogodbi. 
VDS Sklep Pdp 479/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.02.2000prevzem delavca - kontinuiteta delovnega razmerja - odpravnina trajno presežnega delavcaV primerih prevzema določene dejavnosti z vsemi delavci, ki brez vmesne prekinitve delovnega razmerja nadaljujejo delo v isti dejavnosti pri drugem delodajalcu, je podana kontinuiteta delovnega razmerja, zaradi česar je pri uveljavljanju odpravnine po 3. odstavku 36. f člena ZDR šteti, kot da delavec ob prehodu k drugemu delodajalcu ni spremenil zaposlitve in mu priznati odpravnino ob upoštevanju celotne delovne dobe in ne le delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. 
VDS Sklep Pdp 77/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.01.2000prenehanje delovnega razmerja - nesodelovanje sindikata pri sprejemu programa trajno presežnih delavcev1. Nesodelovanje sindikata pri sprejemanju programa trajno presežnih delavcev pomeni relativno kršitev pravil postopka. 2. Delodajalec je dolžan omogočiti sodelovanje sindikata le, če je le-ta pri njem organiziran, sindikata dejavnosti pa le, če delavci tako zahtevajo. 
VDS sodba Pdp 1577/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.02.2000trajni presežek - nezmožnost razporeditve delavca na drugo ustrezno delo v podjetjuV primeru, ko delavke v postopku reševanja trajno presežnih delavcev ni mogoče razporediti na drugo delovno mesto, ker za drugo delo nima splošne zdravstvene sposobnosti v skladu s 1. alineo 1. odst. 36. a člena ZDR, kakor tudi ne na katerokoli drugo delovno mesto pri delodajalcu, ji delovno razmerje zakonito preneha kot trajno presežnemu delavcu. 
VDS sklep Pdp 417/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.09.2000trajno presežni delavec - kriteriji za določitev presežnih delavcev - kolektivna pogodbaV primeru, če je temeljni izločilni kriterij in vrstni red kriterijev za ohranitev zaposlitve v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev v panožni kolektivni pogodbi drugačen, kot v 13. čl. SKPG, je pri presoji zakonitosti postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev treba upoštevati določbe panožne kolektivne pogodbe. 
VDS Sodba Pdp 1372/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.04.2000prenehanje delovnega razmerja - odpovedni rok - prisilna poravnavaDelavcu preneha delovno razmerje v postopku po 51. čl. ZPPSL po izteku odpovednega roka, ki ne sme biti daljši od 30 dni in začne teči z vročitvijo dokončnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja. 
VDS sodba Pdp 1437/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore31.08.2000odpoved pravici do odpravnineOdpoved pravici do odpravnine je dopustna, vendar mora biti podana kot jasna in nedvoumna izjava volje v pisni obliki, sicer nima pravnih učinkov. Morebitni ustni dogovori ne morejo zavezovati tožnika do te mere, da bi se štelo, da se je pravici do odpravnine odpovedal, zlasti kadar se delavcu pravica do odpravnine v skladu z ZDR prizna v sklepu delodajalca o prenehanju delovnega razmerja. 

Izberi vse|Izvozi izbrane