Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTg=
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sklep Pdp 125/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.06.2000trajni presežni delavci - postopek ugotovitve trajno presežnih delavcevČe sta tožnici, ki sta bili opredeljeni za trajno presežni delavki, občasno nadomeščali delavce tudi v drugih organizacijskih enotah in opravljali dela, za katera se je zahtevala druga strokovna izobrazba, znanje in zmožnosti, bi morala tožena stranka v postopku ugotavljanja presežnih delavcev opraviti primerjavo v takšni kategoriji delavcev, kot jih je bilo mogoče medsebojno razporejati v skladu z zakonom, sicer opredelitev za trajne presežke ni zakonita.
VDSS sodba in sklep Pdp 1169/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.10.2000sosporniška intervencijaSosporniška intervencija po 202. členu ZPP/99 ni možna, če se pravni učinek sodbe ne razteza tudi na intervenienta. V individualnem delovnem sporu, v katerem zahteva delavec izplačilo odpravnine po 36. f. členu ZDR, ker mu je prenehalo delovno razmerje v postopku prisilne poravnave zaradi finančne reorganizacije, Jamstvenemu skladu RS ni mogoče priznati statusa enotnega sospornika na strani tožnika in zavezati toženo stranko k plačilu zneska, ki ga je JSRS že izplačal delavcu kot odpravnino po Zakonu o Jamstvenem skladu RS (eno minimalno plačo po zadnji alinei 19. člena ZJSRS). Jamstveni sklad lahko vstopi v pravdo kot navadni sospornik, ker se pravni učinek sodbe med delavcem in delodajalcem ne razteza tudi na intervenienta, saj ni mogoče niti po zakonu niti po naravi pravnega razmerja rešiti spora samo na enak način tako za delavca - tožnika, kot za Jamstveni sklad RS.
VDSS sodba Pdp 1165/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.03.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - prerazporeditev delavca - dejavnost vzgoje in izobraževanja - dislocirane enoteKer je tožena stranka svoje delavce - vzgojiteljice v vrtcu - medsebojno razporejala tudi po posameznih enotah na območju drugih občin in ne zgolj v mestni občini, bi morala tudi pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev upoštevati celotno območje, na katerega je delavke razporejala, na pa ugotavljati trajno presežne delavce le na ožjem območju posameznih občin.
VDSS sodba Pdp 1890/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.01.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - invalid -Če je bila delavcu priznana invalidnost III. kategorije z odločbo ZPIZ za nazaj, za čas pred dokončnostjo sklepa o trajnem višku, je bil nezakonito opredeljen za trajno presežnega delavca, čeprav v času odločanja delodajalca o trajno presežnih delavcih še ni bil invalid III. kategorije.
VDSS sodba Pdp 1917/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.02.2002prenehanje delovnega razmerja - začetek stečajnega postopka - insolventnost delodajalca - trajno presežni delavci - odpravninaPravno podlago za plačilo odpravnine delavcem, ki jim delovno razmerje preneha v postopku prisilne poravnave, 19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o jamstvenem skladu (Ur.l. RS št. 53/99). Po 19. členu navedene novele, ki je začela veljati 3.7.1999, imajo namreč do uveljavitve novega zakona o delovnih razmerjih delavci iz 16. člena zakona (to so delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca - zaradi uvedbe stečaja ali zaradi finančne reorganizacije v postopku prisilne poravnave) pravico do odpravnine v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov po zakonu o delovnih razmerjih. Pravico do odpravnine uveljavljajo v postopku in na način, ki ga določajo predpisi o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, sklad pa izplačuje...
VDSS sodba Pdp 1202/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.03.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - nelikvidnost delodajalca - prisilna poravnava - odpravninaKer novela ZJSRS ni določila pravice do odpravnine tudi za delavce, ki jim je prenehalo delovno razmerje v okviru ukrepa finančne reorganizacije že pred uveljavitvijo novele (3.7.1999), tem delavcem ne pripada odpravnina po 36.f členu ZDR.
VDSS sklep Pdp 1970/2000Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.02.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - insolventnost delodajalca - začetek stečajnega postopka - odpravninaDelavcu, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka na podlagi 106. člena ZPPSL po uveljavitvi novele ZJSRS (Uradni list RS, št. 53/99, tj. po 3.7.1999), pripada odpravnina kot trajno presežnemu delavcu po 3. odst. 36.f. člena ZDR.

Izberi vse|Izvozi izbrane