Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MTA=
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 42/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.04.2011odpoved večjemu številu delavcev in poslovnih razlogov – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro – delovna uspešnostUporaba kriterija ocenjevanja delovne uspešnosti, ki je bilo pri toženi stranki sicer podlaga za obračunavanje plač v skladu z internim aktom tožene stranke, v postopku določanja presežnih delavcev je pravilna in zakonita.
VDSS sodba Pdp 416/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.02.2009podjetniška kolektivna pogodba – materialno pravo – listina – izvajanje dokazov po uradni dolžnostiPodjetniška kolektivna pogodba predstavlja materialno pravo, ki ga sodišče mora upoštevati. Ker pa ni objavljena v Uradnem listu RS, ne velja načelo iura novit curia, kar pomeni, da se stranke načeloma morajo sklicevati na takšno kolektivno pogodbo. Četudi tega ne storijo, je ravnanje sodišča, ki delodajalcu naloži predložitev podjetniške kolektivne pogodbe po uradni dolžnosti, pravilna.
Sodba II Ips 415/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.02.2001odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost kot pravni standard - zmotna uporaba materialnega prava - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženostiNevarna stvar oziroma dejavnost je tista, pri kateri je tveganje za nastanek škode večje od običajnega in pri kateri nevarnosti presegajo tiste nevarnosti, s katerimi se srečuje vsak človek pri vsakdanjih opravilih. Opredelitev dela natakarja za nevarno delo ali delo s povečano nevarnostjo predstavlja zmotno razlago in uporabo materialnopravne določbe drugega odstavka 154. člena ZOR.
Sodba VIII Ips 414/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek29.05.2007upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - bistvena kršitev določb postopka - zamudna sodba v socialnem sporuZDSS-1 ne določa, da v socialnem sporu ne bi bilo mogoče izdati zamudne sodbe. Kljub poudarjenemu načelu materialne resnice v teh sporih ZDSS-1 vsebuje celo posebne določbe v zvezi z zamudno sodbo (1. odstavek 28. člena ZDSS-1, ki velja za delovne in socialne spore in 77. člen ZDSS-1, ki se nanaša le na socialne spore). To pomeni, da je izdaja zamudne sodbe predvidena tudi v socialnih sporih kljub kogentnosti določb v zvezi s pravico do uveljavljanja pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Namen določbe 8. člena ZPPPAI in zakona v celoti ni zagotavljanje upokojitve pod ugodnejšimi pogoji tistim delavcem, ki imajo zagotovljeno delovno razmerje, temveč le tistim, ki jim zaradi ukinitve delovnih mest oziroma zmanjšanja števila delavcev zaradi prestrukturiranja proizvodnje ali drugih operativnih razlogov preneha delovno razmerje po predpisih o delovnih razmerjih, ob dodatnem pogoju, da jim ni mogoče niti s prekvalifikacijo zagotoviti njihovim delovnim sposobnostim ustrezne druge...
VDSS sodba Pdp 412/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.08.2015redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci - kriterij za izbiro - prepoved diskriminacije - starševstvoIndividualna odpoved pogodbe o zaposlitvi ne nalaga delodajalcu uporabe kriterijev, tudi če gre za odpoved enemu izmed več izvajalcev na enakih delovnih mestih, vendar pa je pri izbiri omejen z določbo četrtega odstavka 83. člena ZDR-1. Kadar mora delodajalec izmed več izvajalcev na enakem delovnem mestu izbrati presežne delavce, to lahko stori le na podlagi nekega (sicer neformalnega) kriterija. Kateri kriterij je to in da ni diskriminatoren, mora delodajalec dokazati, če delavec zatrjuje diskriminacijo. V obravnavani zadevi ni šlo za primer neposredne diskriminacije, saj tožnica zaradi določene osebne okoliščine (konkretno zaradi starševstva) v primerjavi z drugimi delavci ni bila neposredno manj ugodno obravnavana. Kljub temu pa jo je ta okoliščina zaradi odločitve tožene stranke, da bo pri kriteriju doseganja delovnih rezultatov upoštevala oceno delovne uspešnosti v obdobju treh let pred odpovedjo, tako da se pri določitvi ocene upošteva...
VDSS sodba Pdp 411/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.12.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – uporaba kriterijev – dokazno bremeV dokaznem postopku se je izkazalo, da je tožena stranka odpustila nekaj delavcev po kriterijih, pri tem pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni mogoče preveriti, kateri kriteriji so bili uporabljeni, katere delavce je tožena stranka primerjala s tožnico, na kakšen način in zakaj je bilo ravno tožnici potrebno odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Ker je bilo dokazno breme po prvem odstavku 82. člena ZDR na toženi stranki kot delodajalcu, je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da tožena stranka ni dokazala pravilne uporabe kriterijev pri izbiri tožnice za presežno delavko in razsodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
VDSS sodba Pdp 411/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.08.2015redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - presežni delavci - kriterij za izbiro - prepoved diskriminacije - starševstvoIndividualna odpoved pogodbe o zaposlitvi ne nalaga delodajalcu uporabe kriterijev, tudi če gre za odpoved enemu izmed več izvajalcev na enakih delovnih mestih, vendar pa je pri izbiri omejen z določbo četrtega odstavka 83. člena ZDR-1. Kadar mora delodajalec izmed več izvajalcev na enakem delovnem mestu izbrati presežne delavce, to lahko stori le na podlagi nekega (sicer neformalnega) kriterija. Kateri kriterij je to in da ni diskriminatoren, mora delodajalec dokazati, če delavec zatrjuje diskriminacijo. V obravnavani zadevi ni šlo za primer neposredne diskriminacije, saj tožnica zaradi določene osebne okoliščine (konkretno zaradi starševstva) v primerjavi z drugimi delavci ni bila neposredno manj ugodno obravnavana. Kljub temu pa jo je ta okoliščina zaradi odločitve tožene stranke, da bo pri kriteriju doseganja delovnih rezultatov upoštevala oceno delovne uspešnosti v obdobju treh let pred odpovedjo, tako da se pri določitvi ocene upošteva...
Sodba VIII Ips 40/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.12.2003prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - kriterij delovne uspešnostiDelovni rezultati se lahko ugotavljajo na različne načine. Lahko se merijo po bolj ali manj objektivnih merilih (na primer normativi) ali ocenjuje (ocena delovne uspešnosti). Tako ugotovljen rezultat delavčevega dela - v primerjavi s pričakovanim, običajnim, povprečnim - nato vpliva na višino delavčeve plače, pa tudi na ohranitev zaposlitve. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela.
Sodba VIII Ips 394/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.11.2007odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - razmerje stare kolektivne pogodbe in ZDRNi mogoče šteti, da gre pri poslovnem razlogu po novem ZDR za povsem drug način prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, da je ZDR postopek odpovedi in nekatere pravice iz tega razloga določil nekoliko drugače kot prejšnji zakon. Pri priznanju pravic delavcem, ki jim delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, praviloma ni mogoče izključiti določb kolektivnih pogodb v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja trajno presežnim delavcem, ki so bile sprejete še v času veljavnosti ZDR/90. Izključiti je potrebno le tiste določbe kolektivnih pogodb, ki so v nasprotju s kogentnimi določbami ZDR oziroma določajo manj pravic kot zakon.
VDSS sodba Pdp 386/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.08.2012redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro - delovna uspešnostRedna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita. Tožena stranka je dokazala tako obstoj utemeljenega razloga (upad del v gradbeni panogi) kot dejstvo, da so bili tožniki kot presežni delavci izbrani na podlagi (pravilno dodeljenih) nižjih ocen delovne uspešnosti.
Sodba VIII Ips 386/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.01.2008zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem - dejansko delo v rudnikuV zavarovalno dobo s povečanjem na delih in nalogah v rudniku je mogoče upoštevati le čas, ko je nekdo opravljal posebno težka in za zdravje škodljiva dela.
VDS sodba Pdp 37/2002Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.02.2003prevzem delavca - bolniški staležSporazum, ki je določil prehod tožnika v drugo organizacijo ter kasnejšo tožnikovo razporeditev na ustrezno delovno mesto, predstavlja podlago za delovno pravno kontinuiteto vseh pravic iz delovnega razmerja. Ali je bil tožnik v času prevzema polovico delovnega časa v bolniškem staležu, ni odločilno. 
Sodba VIII Ips 368/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.09.2010odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezno delo - prednostna pravica do zaposlitveNa podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR je obveznost delodajalca le ponudba ustrezne zaposlitve za nedoločen čas. Če delodajalec takšnega dela nima, delavcu ni dolžan zagotavljati drugega dela. Tudi v primerih iz 102., 104., in 105. člena ZDR gre le za prednostno pravico do nove zaposlitve, kar ne vpliva za nazaj na obstoj (poslovnega) razloga za odpoved in ne povzroči naknadne nezakonitosti takšne odpovedi.
Sklep VIII Ips 366/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.02.2011presežni delavci - prevzem delavcev – odpravnina – upoštevanje delovne dobeOb upoštevanju načela enakega obravnavanja je sodna praksa štela tudi dejanski prevzem delavcev kot podlago za priznanje enakih pravic, torej priznanje delovne dobe, kot če delavec ni spremenil zaposlitve.
Sodba VIII Ips 363/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.09.2006upokojitev pod ugodnejšimi pogoji - azbestna proizvodnja - prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopkaŠteje se, da je s prenehanjem delovnega razmerja tožnika zaradi začetka stečaja delodajalca, tožniku delovno razmerje prenehalo zaradi operativnih razlogov, ki so opredeljeni v 8. členu ZPPPAI. Z vidika socialne varnosti sta namreč delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi operativnih razlogov pri še delujočem delodajalcu in delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečaja delodajalca, v enakem položaju.
VDSS sodba Pdp 360/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.09.2011redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - večje število delavcev - kriteriji za izbiroV kolikor delodajalec določi kriterije, po katerih ocenjuje delavce, je dolžan te kriterije enako upoštevati pri vseh primerljivih delavcih. Ta pogoj za zakonito odpoved je bil v presojani zadevi izpolnjen, tako da je ob upoštevanju, da toženo stranko kriteriji iz 100. čl. ZDR niso zavezovali, ker ni šlo za večje število delavcev, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožniku, zakonita.
Sklep VIII Ips 358/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek29.05.2007prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kategorije primerljivih delavcev - pogoji za opravljanje delaZmotna je presoja, da ni mogoče upoštevati pogojev (posebnih funkcionalnih znanj), če ti niso določeni v opisu del in nalog. Ti pogoji so lahko določeni tudi v zakonu ali v izvršilnem predpisu in ni treba, da bi jih splošni akt še posebej povzemal oziroma ponavljal. Namen določitve kategorije primerljivih delavcev ni v tem, da se ugotavlja, na katera delovna mesta bi bili delavci z ukinjenih delovnih mest morda lahko razporejeni po izpolnitvi (dodatnih) pogojev za opravljanje dela na takih delovnih mestih. To bi lahko privedlo do situacije, ko bi delovno razmerje prenehalo delavcem, ki sicer izpolnjujejo vse pogoje, delo pa bi ohranili delavci, ki teh pogojev še ne izpolnjujejo.
Sodba in sklep VIII Ips 35/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.05.2011odpoved pogodbe o zaposlitvi – pomočnica vzgojiteljice - poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev - uporaba kolektivne pogodbeČe so bili v kolektivni pogodbi, ki je zavezovala toženo stranko, določeni kriteriji za določitev presežnih delavcev, je bila tožena stranka te kriterije dolžna uporabiti.
VDSS sodba Pdp 341/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.12.2016redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid - mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitviSodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi svojega mnenja sicer ni podrobno obrazložila, vendar pa to ni vplivalo na pravilnost podanega mnenja, posledično pa tudi ne na zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pravilno je štelo, da 103. člen ZPIZ-1 ne določa posebej, da bi morala komisija svoje mnenje obrazložiti, zato je sodišče prve stopnje mnenje komisije preizkusilo z vidika dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo v sodnem postopku. Namen sodnega postopka je v tem, da sodišče preveri tožničine navedbe, da je mnenje komisije očitno napačno in nezakonito. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa dejstva, ki jih je komisija pri podaji svojega mnenja upoštevala, saj je imela podatke o delovnem mestu tožnice, o njenih zdravstvenih omejitvah, o novem delovnem mestu ter o tem, da tožnica na novem delovnem mestu ne izpolnjuje zdravstvenih pogojev. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje,...
Sodba II Ips 339/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.02.2001odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - povrnitev negmotne škode - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - svoboda izražanja - resna kritika dela javnih osebMoralni profil osebe ni kritika njenega dela, še posebej pa ni tedaj, ko tožnikoma pripisuje določene negativne lastnosti in ko očitno posega v njuno čast in ugled. Poleg tega posega prispevek tudi v zasebno sfero tožnikov, ki jo nekateri teoretiki ločijo v več sfer. Vendar bi celo v primeru, da bi zasebnost javnih oseb pojmovali zelo ozko, ob ugotovitvi, da objavljeni sestavek posega prav v intimno sfero tožnikov, morali priznati, da pravni red varuje najintimnejšo sfero tudi pri tako imenovanih osebah javnosti.

Izberi vse|Izvozi izbrane