Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 367cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MQ==
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDS sodba in sklep Pdp 226/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.08.2002plača - dokazovanje - dokazno breme: Odločitev sodišča, da tožnica ni dokazala nepravilnosti izračuna plač s strani tožene stranke, je nepravilna. Tožena stranka je zatrjevala, da je plače obračunavala glede na svoje finančno stanje in ob upoštevanju omejitvene zakonodaje, vendar pa ni predložila sodišču dokazov o tem, da je izplačevala plače v obsegu, kot je dopuščala omejitvena zakonodaja. Ker delodajalec obračunava plače, je dokazno breme glede pravilnosti obračuna na njegovi strani, zato je bilo prvostopenjsko sodišče dolžno od tožene stranke zahtevati, da predloži dokaze, ki bi potrjevali njegove trditve. Ni mogoče naložiti breme dokazovanja pravilnosti obračunavanja plač delavcu, ki je le prejemnik plače, nima pa vpliva na pravilnost izračuna. 
VDS sodba in sklep Pdp 1422/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.11.2000nezakonitost sklepa o izbiri kandidata - ustavna pravica do svobode dela - obvezna sklenitev delovnega razmerjaČe sodišče ugotovi, da je bila izbira dveh kandidatov (od dvanajstih) nezakonita, ker nista izpolnjevala v objavi zahtevanih pogojev, razveljavi sklep tožene stranke o izbiri le glede teh dveh kandidatov. V primeru nezakonite izbire kandidatov, lahko sodišče le razveljavi opravljeno izbiro, ne more pa zavezati delodajalca, da z neizbranim delavcem sklene delovno razmerje, razen če gre za zaščitene kategorije delavcev (nezaposlena invalidna oseba, trajno presežni delavec, ki ima prednostno pravico pri ponovni zaposlitvi in delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka). 
VDS sklep Pdp 1189/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.03.2001trajni presežek - delavec - presežni delavecPri določitvi presežnih delavcev je treba upoštevati določbo 1. odst. 17. člena SKPG/97, ki določa obveznost delodajalca, da pri določanju presežnih delavcev v isto kategorijo uvrsti vse delavce, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno razporejati v skladu z zakonom. Delodajalec lahko pri uporabi kriterijev za razreševanje presežnih delavcev sam odloči, v kateri organizacijski enoti in na kateri ravni bo ugotavljal presežne delavce, vendar mora imeti za to ustrezno pravno podlago (npr. podjetniško kolektivno pogodbo). 
VDS sklep Pdp 539/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.03.2001trajni presežek - ekonomski interesZmanjšanje konkurenčne sposobnosti na svetovnem trgu, velike obremenitve iz naslova davkov in prispevkov od plač, konstantno veliko število odsotnih delavcev zaradi bolniškega staleža in negativni poslovni izid v letu 1994 in 1995, ker je imelo za posledico tudi težave pri izplačilu plač, so ekonomski razlogi, ki se štejejo za nujne operativne razloge v smislu 29. člena ZDR, zaradi katerih preneha potreba po delavcih za dalj kot šest mesecev. 
VDS sodba Pdp 1503/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.06.2001ukinitev delovnega mesta - trajno presežni delavecPrenos delovnih nalog iz ukinjenega delovnega mesta na druga delovna mesta ne pomeni, da ukinitev ni bila utemeljena. Delodajalec je upravičen odločiti, da delovno mesto kot samostojno delovno mesto ni več potrebno in prenesti posamezna opravila na druge delokroge. 
VDS sodba Pdp 1140/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.06.2001trajni tehnološki presežek - stopnja strokovne izobrazbe - strokovna izobrazbaVeljavni delovnopravni predpisi ne določajo več instituta "z delom pridobljenih delovnih zmožnosti". Ker pojma strokovna izobrazba ni mogoče izenačevati z usposobljenostjo za delo, ima prednost pri ohranitvi zaposlitve tisti delavec, ki ima zahtevano oz. višjo strokovno izobrazbo v primerjavi z delavcem, ki ima nižjo ali neustrezno strokovno izobrazbo, čeprav sta za delo na določenem delovnem mestu usposobljena oba. 
VDS sodba Pdp 1818/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.04.2001presežni delavecZmotno so uporabljeni kriteriji za opredelitev trajno presežnih delavcev, če na podlagi izločitvenega kriterija strokovne izobrazbe ni bil izločen noben delavec, čeprav bi morali biti izločeni delavci z nižjo izobrazbo od tožnice (ki ima V. stopnjo strokovne izobrazbe, ki se zahteva za njeno delovno mesto). Ker je bil nepravilno uporabljen navedeni kriterij, ni bilo pravne podlage za uporabo nadaljnih izločilnih kriterijev, zato je bila tožnica nezakonito opredeljena za trajno presežno delavko. 
VDS sodba Pdp 110/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.04.2001kriterij delovne uspešnostiKriterija delovne uspešnosti v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev ni mogoče uporabljati, če je pri delodajalcu za ugotavljanje delovne uspešnosti vpeljan le sistem skupinskih norm. Delovna uspešnost se lahko uporablja kot temeljni izločilni kriterij za ohranitev zaposlitve le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovne uspešnosti (čl. 13/3 in 4. odst. Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo - Ur. l. RS št. 39/93), pri čemer gre za merila za ugotavljanje individualne delovne uspešnosti delavcev. Ker takih meril pri toženi stranki ni bilo, je program reševanja trajno presežnih delavcev, ki izhaja iz predpostavke enake delovne uspešnosti delavcev in določa uporabo korekcijskih kriterijev (strokovne izobrazbe in drugih), zakonit in skladen z določbami SKPG/93. 
VDSS sklep Pdp 770/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.05.1999prenehanje delovnega razmerja - presežni delavci - razporejanje delavcev - ocenjevanje delavcevPrvostopno sodišče mora ugotoviti, kakšne možnosti so bile glede tožnika - varnostnik I.- uporabljene v postopku razreševanja presežnih delavcev v skladu z 2. alinejo 1. odstavka 36a. člena ZDR, upoštevajoč njegovo strokovno izobrazbo ter razčistiti, kako so se pri toženi stranki ocenjevali vsi takšni delavci, ki jih je bilo mogoče medsebojno razporejati (13.čl SKPG-93).
VDSS sklep Pdp 640/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.01.2001prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - začasni presežni delavci - nadomestilo plačeČeprav je bil delavec na začasnem čakanju, ko mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje zaradi neopravičenega izostanka pet delovnih dni, mu po ugotovljeni nezakonitosti odločb delodajalca pripada nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini, kot če bi delal, ne pa kot da bi bil na začasnem čakanju na delo.
VDSS sodba Pdp 133/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.10.2000prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji - posebne kategorije delavcev - delavka - nepreskrbljen otrokKriterij "nepreskrbljeni otrok" je treba razlagati v smislu 123. člena ZZZDR, ki določa, da so starši po polnoletnosti dolžni preživljati svoje otroke, v kolikor se redno šolajo. Ker je tožena stranka v postopku reševanja presežnih delavcev navedeni kriterij preširoko razlagala s tem, da je za nepreskrbljenega otroka štela tudi polnoletnega brezposelnega otroka, ki se ne šola, je bila tožeča stranka nezakonito opredeljena kot presežna delavka.
VDSS sodba Pdp 956/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.02.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnostKriterij delovne uspešnosti je po 4. odst. 13. člena SKPG-93 mogoče uporabiti le ob vnaprej določenih merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti. Če tega delodajalec nima, je treba šteti, da je delovna uspešnost delavcev enaka in je treba uporabiti nadaljnje korekcijske kriterije.
VDSS sodba Pdp 685/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.01.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merilaDelodajalec lahko naslednji kriterij za določitev presežnih delavcev uporabi samo, če na podlagi predhodnega kriterija presežnih delavcev ni mogoče določiti. Zato v primeru, ko delodajalec predhodnega kriterija strokovne izobrazbe ne uporabi pravilno, delavcu na podlagi naslednjega kriterija - delovne uspešnosti - delovno razmerje ne more zakonito prenehati. Pravilna uporaba predhodnega kriterija bi namreč lahko pomenila, da delavec ne bi bil uvrščen med presežke.
VDSS sodba Pdp 489/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.02.2001prenehanje delovnega razmerja - trajni presežni delavci - merila - delovna uspešnost - zdravstveno stanje - starostPretrpljene bolezni, pa tudi starost, vplivajo na rezultate dela, vendar to ne pomeni, da ocene delovne uspešnosti delavcev, pri katerih se ti vplivi pojavljajo, ne bi smeli upoštevati pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev.
VDSS sodba Pdp 300/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.06.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnost - ocenjevanje delovne uspešnosti - trajanje ocenjevalnega obdobjaPri ugotavljanju trajno presežnih delavcev v nobenem predpisu ni določeno, koliko časa mora trajati ocenjevanje delavca. Tega tudi tožena stranka ni opredelila v svojih aktih. Tako je lahko delodajalec upošteval oceno tožnice le za en mesec. Čeprav gre za krajše časovno obdobje, to ne pomeni, da je ocena samo zaradi tega nepravilna. Ker je tožnici nadrejena delavka prepričljivo izpovedala, zakaj je bila tožnica slabše ocenjena, ni dokazano, da bi bila njena ocena posledica šikaniranja.
VDS sklep Pdp 988/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.05.2006delovno razmerje - odpoved - kriteriji za določitev presežnih delavcevV primeru individualne redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga delodajalec ni dolžan upoštevati kriterijev za določitev presežnih delavcev po 1. odstavku 100. člena ZDR, ampak je dolžan dokazati le, da je delo delavca, kateremu je podal odpoved PZ iz poslovnega razloga, pod pogoji iz sklenjene PZ, postalo nepotrebno. Kriterije za določitev trajno presežnih delavcev moradelodajalec uporabiti le, če gre za odpoved PZ večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. 
VDSS sodba Pdp 982/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.01.2013redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - sprejem ponudbe nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo noveDelavec, ki je sprejel ponudbo delodajalca in podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, ima na podlagi ugotovitve o neutemeljenosti odpovednega razloga lahko le odškodninske zahtevke, ne more pa doseči reintegracije na staro delovno mesto.
VDSS sodba in sklep Pdp 981/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.04.2012redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - reparacija - obstoj delovnega razmerja - vpis delovne dobe v delovno knjižico - samostojni podjetnik - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmeroTožnik, ki je bil v času od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do odločitve sodišča prve stopnje samozaposlen kot s.p., za to obdobje ni upravičen niti do priznanja obstoja oziroma trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki niti do vpisa delovne dobe v delovno knjižico pri toženi stranki, saj delavec v socialna zavarovanja ne more biti hkrati (za isto časovno obdobje) prijavljen na dveh različnih podlagah.Pravico do izbire, ali bo po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja zahteval reintegracijo ali sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, je zakonodajalec dal delavcu. Iz tega razloga se je tožnik lahko odločil, da ne zahteva vrnitve na delo k toženi stranki in je utemeljeno uveljavljal odškodnino, četudi mu je tožena stranka v času postopka pred sodiščem ponujala novo zaposlitev.
VDS sklep Pdp 98/2001Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.09.2002prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - delovna uspešnostDelovna uspešnost se lahko ugotavlja tudi v različnih delovnih enotah in v različnih časovnih obdobjih, če so delovna mesta, na katerih delajo delavci, podobna ali vsaj primerljiva, ocenjevalni kriteriji pa enaki. Tako je delo posameznega delavca primerljivo, saj je odvisno od njegove prizadevnosti glede na uspešnost delovne enote, v kateri dela. Zato lahko trajno nepotrebno postane tudi delo delavca, ki ima zelo dobro oceno delovne uspešnosti, če je njegova ocena slabša v primerjavi z oceno delovne uspešnosti drugih primerjalnih delavcev. 
Sodba II Ips 349/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.02.1999povzročitev škode - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči carinski organZaradi dejanskega odvzema celotnega bagra, nakladalca in pritiklin namesto odvzema le tistih delov, ki so bili v izreku carinske odločbe o varstvenem ukrepu odvzema predmetov taksativno našteti, ter zaradi izostanka kakršnekoli skrbi pri varovanju celotnega bagra ravnanje carinskega organa tožene stranke protipravno in zato tudi nedopustno. Med takim ravnanjem in propadom bagra je jasno izkazana vzročna zveza z nastalo škodo.

Izberi vse|Izvozi izbrane