Vrhovno sodiščeVišje sodišče v Mariboru
Višje sodišče v LjubljaniVišje sodišče v Kopru
Višje sodišče v CeljuVišje delovno in socialno sodišče
Upravno sodišče 
Civilni oddelekDelovno-socialni oddelek
Gospodarski oddelekIzvršilni oddelek
Javne financeKazenski oddelek
Oddelek za individualne in kolektivne delovne sporeOddelek za prekrške
Oddelek za socialne sporeUpravni oddelek
Varstvo ustavnih pravic 
počisti vsa polja
Število zadetkov: 356cT1wcmVzZSVDNSVCRW5pJTIwZGVsYXZjaSZhZHZhbmNlU2VyY2g9MSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJmRvY19jb2RlPSZ0YXNrX2NvZGU9JnNvdXJjZTI9JnVzX2RlY2lzaW9uPSZlY2xpPSZtZWV0X2RhdGVGcm9tPSZtZWV0X2RhdGVUbz0mc2VuYXRfanVkZ2U9JmFyZWFzPSZpbnN0aXR1dGVzPSZjb3JlX3RleHQ9JmRlY2lzaW9uPSZkZXNjcmlwdGlvbj0mY29ubmVjdGlvbjI9JnB1YmxpY2F0aW9uPSZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MQ==
Poizvedba: presežni delavci
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 507/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.02.2000prenehanje delovnega razmerja - trajni presežni delavci - merila - delovna uspešnost - sistematizacija delovnih mestTožnica je bila nezakonito opredeljena kot presežna delavka, ker delodajalec (občina) ni v skladu z 31. čl. Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 18/91) ugotavljal delovne uspešnosti kot temeljnega kriterija v postopku ugotavljanja presežnih delavcev, temveč je z novo sistemizacijo za dosedanje delovno mesto tožnice določil višjo stopnjo izobrazbe, katere tožnica ni imela in je bila iz tega razloga uvrščena med presežne delavce.
VDS sodba Pdp 497/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.01.1997odpravnina - trajni presežek - prenehanje delovnega razmerja - odpoved pravici do odpravnineOdpravnina po 36.f čl. ZDR ni neodtujljiva pravica delavca, zato se ji delavec lahko pravno veljavno odpove. Ker so se tožniki odpovedali pravici do odpravnine pod pogojem, da bodo od Zavoda za zaposlovanje prejeli izplačana nadomestila za brezposelnost v enkratnem znesku in je bil ta pogoj izpolnjen, sedaj ne morejo uspešno uveljavljati izplačila odpravnine po 36.f čl. ZDR pred sodiščem. 
VDSS sodba Pdp 489/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.02.2001prenehanje delovnega razmerja - trajni presežni delavci - merila - delovna uspešnost - zdravstveno stanje - starostPretrpljene bolezni, pa tudi starost, vplivajo na rezultate dela, vendar to ne pomeni, da ocene delovne uspešnosti delavcev, pri katerih se ti vplivi pojavljajo, ne bi smeli upoštevati pri ugotavljanju trajno presežnih delavcev.
VDS Sklep Pdp 479/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.02.2000prevzem delavca - kontinuiteta delovnega razmerja - odpravnina trajno presežnega delavcaV primerih prevzema določene dejavnosti z vsemi delavci, ki brez vmesne prekinitve delovnega razmerja nadaljujejo delo v isti dejavnosti pri drugem delodajalcu, je podana kontinuiteta delovnega razmerja, zaradi česar je pri uveljavljanju odpravnine po 3. odstavku 36. f člena ZDR šteti, kot da delavec ob prehodu k drugemu delodajalcu ni spremenil zaposlitve in mu priznati odpravnino ob upoštevanju celotne delovne dobe in ne le delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. 
VDS Sodba Pdp 47/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.09.2000trajni presežekKer je v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev prenehalo delovno razmerje vsem delavcem na delovnem mestu "ličar 2", razen enemu, ki je sodil v zaščiteno kategorijo (invalid), tožena stranka ni bila dolžna uporabiti kriterijev za izbiro presežnih delavcev. 
VDS sodba Pdp 465/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.04.1999odpravnina - prenehanje delovnega razmerja zaradi prisilne poravnaveDelavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi takšne metode finančne reorganizacije v postopku prisilne poravnave, nimajo pravice do enake odpravnine kot tisti delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov po ZDR, ker ZPPSL ne predvideva odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja v postopku prisilne poravnave. 
VDSS sodba Pdp 43/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.12.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnostPri ugotavljanju ocene delovne uspešnosti mora delodajalec upoštevati tisto delovno mesto, na katerega je bil delavec razporejen z dokončno odločbo in uvrščen med trajno presežne delavce, ne pa ocenjevati delavčevo delovno uspešnost na prejšnjem delovnem mestu.
Sodba VIII Ips 40/96Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.11.1996delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - izredna pravna sredstva - revizijaSodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa disciplinskih organov na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje, vzpostavilo in naložilo tožencu, da tožniku plača nadomestilo osebnega dohodka s pripadki in plača tudi vse prispevke na način, kot je določeno v sodbi. Na pritožbo toženca je sodišče druge stopnje odločilo, da ostane sodba sodišča prve stopnje v veljavi. Revizijsko sodišče je revizijo dveh organizacij toženca zavrnilo kot neutemeljeno. Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka in oba sklepa disciplinskih organov so tako splošni, da iz njih ni mogoče ugotoviti katere hujše kršitve delovnih obveznosti, ki so opredeljene v splošnem aktu, je tožnik storil in ker toženec ni dokazal, da je tožnik storil hujše kršitve delovnih obveznosti, je izpodbijana sodba sodišča druge stopnje zakonita.
Sodba VIII Ips 38/99Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.05.1999prenehanje delovnega razmerja - pravno varstvo - delovno razmerje pri delodajalcu - načrt finančne reorganizacije - začetek postopka prisilne poravnave - narava odločbe o prenehanju delovnega razmerjaOdločba izdana na podlagi 1. odst. 51. čl. ZPPSL je o prenehanju delovnega razmerja po svojih pravnih lastnostih in učinkih enaka drugim odločitvam o prenehanju delovnega razmerja brez delavčevega pristanka in po svoji naravi predstavlja sklep iz 12. točke 1. odstavka 100. člena ZDR. Zato mora biti delavcu zagotovljena enaka pravica do pravnega varstva, določena v zakonu kot v drugih primerih. Njegov ugovor pa ima na podlagi 1. odstavka 106. člena ZDR odložilni (suspenzivni) učinek, saj ni kot izjema določen niti v 2. odstavku 106. člena ZDR, niti v določbah ZPPSL.
VDS Sodba Pdp 363/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.12.2000trajni presežek - varovana kategorija delavcevNe gre za zlorabo pravice, če se tožnikova žena v času ugovornega roka zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka delavca prijavi na zavodu za zaposlovanje, zaradi česar sodi delavec v zaščiteno kategorijo delavcev po 36. d členu ZDR. Bistveno je, da delavec pridobi ta status do dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. 
Sodba II Ips 349/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.02.1999povzročitev škode - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči carinski organZaradi dejanskega odvzema celotnega bagra, nakladalca in pritiklin namesto odvzema le tistih delov, ki so bili v izreku carinske odločbe o varstvenem ukrepu odvzema predmetov taksativno našteti, ter zaradi izostanka kakršnekoli skrbi pri varovanju celotnega bagra ravnanje carinskega organa tožene stranke protipravno in zato tudi nedopustno. Med takim ravnanjem in propadom bagra je jasno izkazana vzročna zveza z nastalo škodo.
VDSS sodba Pdp 300/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.06.2001prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnost - ocenjevanje delovne uspešnosti - trajanje ocenjevalnega obdobjaPri ugotavljanju trajno presežnih delavcev v nobenem predpisu ni določeno, koliko časa mora trajati ocenjevanje delavca. Tega tudi tožena stranka ni opredelila v svojih aktih. Tako je lahko delodajalec upošteval oceno tožnice le za en mesec. Čeprav gre za krajše časovno obdobje, to ne pomeni, da je ocena samo zaradi tega nepravilna. Ker je tožnici nadrejena delavka prepričljivo izpovedala, zakaj je bila tožnica slabše ocenjena, ni dokazano, da bi bila njena ocena posledica šikaniranja.
VDS sodba Pdp 288/98Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.05.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - ocena uspešnostiPo programu razreševanja trajno presežnih delavcev je od 4 delavk obdržala delo le ena. Po prenehanju delovnega razmerja sta dve delavki sklenili delovno razmerje v drugi organizaciji, vendar to ne pomeni, da je zato tožnici prenehalo delovno razmerje nezakonito, saj po programu delavki ni tožnica niso bile predvidene za razporeditev v drugo organizacijo. 
Sodba VIII Ips 271/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.03.1999delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežki - sklep o prenehanju delovnega razmerjaRevizijsko sodišče soglaša s pravnim stališčem sodišča prve stopnje, da je za prenehanje delovnega razmerja trajno presežnih delavcev nujen sklep oziroma odločitev o prenehaju delovnega razmerja. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) določa nekaj primerov, ko delavcu, katerega delo postane trajno nepotrebno, delovno razmerje ne preneha (na primer 36.a člen, 36.d člen). Zato ugotovitev, da je delavec z dnem 12.1.1995 določen kot trajno presežni delavec, še ne pomeni, da mu zaradi tega preneha delovno razmerje. To še toliko prej velja v obravnavanem primeru, saj se pri ugotavljanju presežnih delavcev prepletajo elementi in pravice, ki jih imajo delavci v primerih začasnega prenehanja potreb po delu delavca (čakanje na delo s pravico do nadomestila), do ugotovitve o trajnem prenehanju potreb po delu delavca in pravici do odpravnine. Zato tudi revizijsko sodišče ugotavlja, da na podlagi obravnavanih odločitev in sklepov tožnikom...
Sodba VIII Ips 267/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek30.03.1999delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - merila ugotavljanja uspešnosti delavcevKo je delavčeva ocena uspešnosti kombinirana z njegovo osebno prizadevnostjo v razmerju do uspešnosti delovne enote je to razmerje pomembno, če se primerja uspešnost delavcev v različnih enotah ali morda v različnih časovnih obdobjih. Tako ugotavljanje uspešnosti posameznega delavca postane primerljivo, saj je odvisno od delavčeve prizadevnosti v razmerju do uspešnosti delovne enote, v kateri dela. To pomeni, glede na dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe, da so bila merila ugotavljanja uspešnosti za delavce na delovnem mestu prodajalec prevoznih izkazov v vsem ocenjevanem obdobju enaka in primerljiva in da tudi morebitna različna izhodišča zaradi številnih razlogov, do katerih je prihajalo na posameznih delovnih mestih, na objektivnost, primerljivost ocene in na enakopravnost delavcev niso vplivali.
VDSS sodba Pdp 263/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.12.1996prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - višina nadomestila plače - plača med odpovednim rokom - kolektivna pogodbaGlede na načelo, da kolektivna pogodba lahko vselej določi širši obseg pravic od zakonsko zagotovljenega minimuma in je s panožno kolektivno pogodbo zagotovljena višina nadomestila plače neposredno iztožljiva, je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tožencu pravilno naložilo plačilo razlike med že izplačanim nadomestilom v višini zajamčenega nadomestila plače in pripadajočim v višini izhodiščnega osebnega dohodka za sporno obdobje za V. tarifni razred, povečanega za ustrezen odstotek ob upoštevanju tožničinega minulega dela.
Sodba VIII Ips 260/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.03.1999delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - razporeditev na drugo delovno mesto - soglasjeV primeru ponudbe presežnemu delavcu delovnega mesta, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi, delodajalec od delavca ni dolžan pisno zahtevati soglasje za razporeditev na tako delovno mesto, če delavec že v naprej odklanja tako delovno mesto. Takemu delavcu potem preneha delovno razmerje kot trajnemu presežku.
VDSS sodba Pdp 26/95Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.09.1996prenehanje delovnega razmerja - odpravnina - pravica do odpravninePravica do odpravnine po 36f členu ZDR je vezana na razlog prenehanja delovnega razmerja, to je na dokončen sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov. Sodišče ne more samo ugotoviti, da bi delavec moral biti opredeljen kot trajni presežek in nadomestiti postopka v organizaciji.
VDSS sodba Pdp 259/97Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.05.1999prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - odpravnina - znižanje plač - razlika plačeVsak delavec se lahko prosto odloči, ali se bo zaradi premalo izplačanih plač zadovoljil z delnicami, izdanimi na podlagi 25a. člena ZLPP, ali pa bo zahteval plačilo razlike plač v denarni obliki, če delodajalec ni zakonito izvedel postopka za znižanje plač po 62. členu Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur.l. RS, št.12/91) oziroma po 33. členu SKPG-90.
Sodba VIII Ips 25/95Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.11.1995delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogovDelavce, katerih delo naj bi postalo trajno nepotrebno, je treba tako ob upoštevanju določb 36.b člena novele zakona o delovnih razmerjih, kot tudi določb splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 31/90), enako pa tudi iz nje izhajajočih kolektivnih pogodb panog, primerjati z drugimi delavci, da bi tako lahko po prej določenih izločilnih kriterijih prišli do tistih delavcev, ki bodo na koncu dejansko določeni kot trajni presežki. Določbe tretjega odstavka 5. člena ZDR, ki temeljijo na konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju, jasno določajo, da sindikalnega poverjenika (zaupnika) v času trajanja njegove funkcije zaradi sindikalne dejavnosti brez soglasja sindikata ni mogoče uvrstiti med presežke delavcev.

Izberi vse|Izvozi izbrane

http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*