Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VDS sodba in sklep Pdp 226/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 30.08.2002 plača - dokazovanje - dokazno breme : Odločitev sodišča, da tožnica ni dokazala nepravilnosti izračuna plač s strani tožene stranke, je nepravilna. Tožena stranka je zatrjevala, da je plače obračunavala glede na svoje finančno stanje in ob upoštevanju omejitvene zakonodaje, vendar pa ni predložila sodišču dokazov o tem, da je izplačevala plače v obsegu, kot je dopuščala omejitvena zakonodaja. Ker delodajalec obračunava plače, je dokazno breme glede pravilnosti obračuna na njegovi strani, zato je bilo prvostopenjsko sodišče dolžno od tožene stranke zahtevati, da predloži dokaze, ki bi potrjevali njegove trditve. Ni mogoče naložiti breme dokazovanja pravilnosti obračunavanja plač delavcu, ki je le prejemnik plače, nima pa vpliva na pravilnost izračuna. VDS sodba in sklep Pdp 1422/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 09.11.2000 nezakonitost sklepa o izbiri kandidata - ustavna pravica do svobode dela - obvezna sklenitev delovnega razmerja Če sodišče ugotovi, da je bila izbira dveh kandidatov (od dvanajstih) nezakonita, ker nista izpolnjevala v objavi zahtevanih pogojev, razveljavi sklep tožene stranke o izbiri le glede teh dveh kandidatov.
V primeru nezakonite izbire kandidatov, lahko sodišče le razveljavi opravljeno izbiro, ne more pa zavezati delodajalca, da z neizbranim delavcem sklene delovno razmerje, razen če gre za zaščitene kategorije delavcev (nezaposlena invalidna oseba, trajno presežni delavec, ki ima prednostno pravico pri ponovni zaposlitvi in delavec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi začetka stečajnega postopka). VDS sklep Pdp 1189/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 08.03.2001 trajni presežek - delavec - presežni delavec Pri določitvi presežni h delavcev je treba upoštevati določbo 1. odst. 17. člena SKPG/97, ki določa obveznost delodajalca, da pri določanju presežni h delavcev v isto kategorijo uvrsti vse delavce, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno razporejati v skladu z zakonom. Delodajalec lahko pri uporabi kriterijev za razreševanje presežni h delavcev sam odloči, v kateri organizacijski enoti in na kateri ravni bo ugotavljal presežne delavce, vendar mora imeti za to ustrezno pravno podlago (npr. podjetniško kolektivno pogodbo). VDS sklep Pdp 539/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 08.03.2001 trajni presežek - ekonomski interes Zmanjšanje konkurenčne sposobnosti na svetovnem trgu, velike obremenitve iz naslova davkov in prispevkov od plač, konstantno veliko število odsotnih delavcev zaradi bolniškega staleža in negativni poslovni izid v letu 1994 in 1995, ker je imelo za posledico tudi težave pri izplačilu plač, so ekonomski razlogi, ki se štejejo za nujne operativne razloge v smislu 29. člena ZDR, zaradi katerih preneha potreba po delavci h za dalj kot šest mesecev. VDS sodba Pdp 1503/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 14.06.2001 ukinitev delovnega mesta - trajno presežni delavec Prenos delovnih nalog iz ukinjenega delovnega mesta na druga delovna mesta ne pomeni, da ukinitev ni bila utemeljena. Delodajalec je upravičen odločiti, da delovno mesto kot samostojno delovno mesto ni več potrebno in prenesti posamezna opravila na druge delokroge. VDS sodba Pdp 1140/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 07.06.2001 trajni tehnološki presežek - stopnja strokovne izobrazbe - strokovna izobrazba Veljavni delovnopravni predpisi ne določajo več instituta "z delom pridobljenih delovnih zmožnosti". Ker pojma strokovna izobrazba ni mogoče izenačevati z usposobljenostjo za delo, ima prednost pri ohranitvi zaposlitve tisti delavec, ki ima zahtevano oz. višjo strokovno izobrazbo v primerjavi z delavcem, ki ima nižjo ali neustrezno strokovno izobrazbo, čeprav sta za delo na določenem delovnem mestu usposobljena oba. VDS sodba Pdp 1818/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 13.04.2001 presežni delavecZmotno so uporabljeni kriteriji za opredelitev trajno presežni h delavcev, če na podlagi izločitvenega kriterija strokovne izobrazbe ni bil izločen noben delavec, čeprav bi morali biti izločeni delavci z nižjo izobrazbo od tožnice (ki ima V. stopnjo strokovne izobrazbe, ki se zahteva za njeno delovno mesto). Ker je bil nepravilno uporabljen navedeni kriterij, ni bilo pravne podlage za uporabo nadaljnih izločilnih kriterijev, zato je bila tožnica nezakonito opredeljena za trajno presežno delavko. VDS sodba Pdp 110/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 26.04.2001 kriterij delovne uspešnosti Kriterija delovne uspešnosti v postopku ugotavljanja trajno presežni h delavcev ni mogoče uporabljati, če je pri delodajalcu za ugotavljanje delovne uspešnosti vpeljan le sistem skupinskih norm. Delovna uspešnost se lahko uporablja kot temeljni izločilni kriterij za ohranitev zaposlitve le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovne uspešnosti (čl. 13/3 in 4. odst. Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo - Ur. l. RS št. 39/93), pri čemer gre za merila za ugotavljanje individualne delovne uspešnosti delavcev. Ker takih meril pri toženi stranki ni bilo, je program reševanja trajno presežni h delavcev, ki izhaja iz predpostavke enake delovne uspešnosti delavcev in določa uporabo korekcijskih kriterijev (strokovne izobrazbe in drugih), zakonit in skladen z določbami SKPG/93. VDSS sklep Pdp 770/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 28.05.1999 prenehanje delovnega razmerja - presežni delavci - razporejanje delavcev - ocenjevanje delavcev Prvostopno sodišče mora ugotoviti, kakšne možnosti so bile glede tožnika - varnostnik I.- uporabljene v postopku razreševanja presežni h delavcev v skladu z 2. alinejo 1. odstavka 36a. člena ZDR, upoštevajoč njegovo strokovno izobrazbo ter razčistiti, kako so se pri toženi stranki ocenjevali vsi takšni delavci , ki jih je bilo mogoče medsebojno razporejati (13.čl SKPG-93). VDSS sklep Pdp 640/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 18.01.2001 prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - začasni presežni delavci - nadomestilo plače Čeprav je bil delavec na začasnem čakanju, ko mu je nezakonito prenehalo delovno razmerje zaradi neopravičenega izostanka pet delovnih dni, mu po ugotovljeni nezakonitosti odločb delodajalca pripada nadomestilo plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini, kot če bi delal, ne pa kot da bi bil na začasnem čakanju na delo. VDSS sodba Pdp 133/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 06.10.2000 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - kriteriji - posebne kategorije delavcev - delavka - nepreskrbljen otrok Kriterij "nepreskrbljeni otrok" je treba razlagati v smislu 123. člena ZZZDR, ki določa, da so starši po polnoletnosti dolžni preživljati svoje otroke, v kolikor se redno šolajo. Ker je tožena stranka v postopku reševanja presežni h delavcev navedeni kriterij preširoko razlagala s tem, da je za nepreskrbljenega otroka štela tudi polnoletnega brezposelnega otroka, ki se ne šola, je bila tožeča stranka nezakonito opredeljena kot presežna delavka. VDSS sodba Pdp 956/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 23.02.2001 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnost Kriterij delovne uspešnosti je po 4. odst. 13. člena SKPG-93 mogoče uporabiti le ob vnaprej določenih merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti. Če tega delodajalec nima, je treba šteti, da je delovna uspešnost delavcev enaka in je treba uporabiti nadaljnje korekcijske kriterije. VDSS sodba Pdp 685/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 25.01.2001 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila Delodajalec lahko naslednji kriterij za določitev presežni h delavcev uporabi samo, če na podlagi predhodnega kriterija presežni h delavcev ni mogoče določiti. Zato v primeru, ko delodajalec predhodnega kriterija strokovne izobrazbe ne uporabi pravilno, delavcu na podlagi naslednjega kriterija - delovne uspešnosti - delovno razmerje ne more zakonito prenehati. Pravilna uporaba predhodnega kriterija bi namreč lahko pomenila, da delavec ne bi bil uvrščen med presežke. VDSS sodba Pdp 489/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 23.02.2001 prenehanje delovnega razmerja - trajni presežni delavci - merila - delovna uspešnost - zdravstveno stanje - starost Pretrpljene bolezni, pa tudi starost, vplivajo na rezultate dela, vendar to ne pomeni, da ocene delovne uspešnosti delavcev, pri katerih se ti vplivi pojavljajo, ne bi smeli upoštevati pri ugotavljanju trajno presežni h delavcev. VDSS sodba Pdp 300/99 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 15.06.2001 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - merila - delovna uspešnost - ocenjevanje delovne uspešnosti - trajanje ocenjevalnega obdobja Pri ugotavljanju trajno presežni h delavcev v nobenem predpisu ni določeno, koliko časa mora trajati ocenjevanje delavca. Tega tudi tožena stranka ni opredelila v svojih aktih. Tako je lahko delodajalec upošteval oceno tožnice le za en mesec. Čeprav gre za krajše časovno obdobje, to ne pomeni, da je ocena samo zaradi tega nepravilna. Ker je tožnici nadrejena delavka prepričljivo izpovedala, zakaj je bila tožnica slabše ocenjena, ni dokazano, da bi bila njena ocena posledica šikaniranja. VDS sklep Pdp 988/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 07.05.2006 delovno razmerje - odpoved - kriteriji za določitev presežni h delavcev V primeru individualne redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga
delodajalec ni dolžan upoštevati kriterijev za določitev
presežni h delavcev po 1. odstavku 100. člena ZDR, ampak je dolžan
dokazati le, da je delo delavca, kateremu je podal odpoved PZ iz
poslovnega razloga, pod pogoji iz sklenjene PZ, postalo
nepotrebno. Kriterije za določitev trajno presežni h delavcev moradelodajalec uporabiti le, če gre za odpoved PZ večjemu številu
delavcev iz poslovnih razlogov. VDSS sodba Pdp 982/2012 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 16.01.2013 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - sprejem ponudbe nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove Delavec, ki je sprejel ponudbo delodajalca in podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, ima na podlagi ugotovitve o neutemeljenosti odpovednega razloga lahko le odškodninske zahtevke, ne more pa doseči reintegracije na staro delovno mesto. VDSS sodba in sklep Pdp 981/2011 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 23.04.2012 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - reparacija - obstoj delovnega razmerja - vpis delovne dobe v delovno knjižico - samostojni podjetnik - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero Tožnik, ki je bil v času od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do odločitve sodišča prve stopnje samozaposlen kot s.p., za to obdobje ni upravičen niti do priznanja obstoja oziroma trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki niti do vpisa delovne dobe v delovno knjižico pri toženi stranki, saj delavec v socialna zavarovanja ne more biti hkrati (za isto časovno obdobje) prijavljen na dveh različnih podlagah.Pravico do izbire, ali bo po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja zahteval reintegracijo ali sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, je zakonodajalec dal delavcu. Iz tega razloga se je tožnik lahko odločil, da ne zahteva vrnitve na delo k toženi stranki in je utemeljeno uveljavljal odškodnino, četudi mu je tožena stranka v času postopka pred sodiščem ponujala novo zaposlitev. VDS sklep Pdp 98/2001 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 13.09.2002 prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - delovna uspešnost Delovna uspešnost se lahko ugotavlja tudi v različnih delovnih enotah in v različnih časovnih obdobjih, če so delovna mesta, na katerih delajo delavci , podobna ali vsaj primerljiva, ocenjevalni kriteriji pa enaki. Tako je delo posameznega delavca primerljivo, saj je odvisno od njegove prizadevnosti glede na uspešnost delovne enote, v kateri dela. Zato lahko trajno nepotrebno postane tudi delo delavca, ki ima zelo dobro oceno delovne uspešnosti, če je njegova ocena slabša v primerjavi z oceno delovne uspešnosti drugih primerjalnih delavcev. Sodba II Ips 349/98 Vrhovno sodišče Civilni oddelek 18.02.1999 povzročitev škode - odgovornost države za škodo, ki jo povzroči carinski organ Zaradi dejanskega odvzema celotnega bagra, nakladalca in pritiklin namesto odvzema le tistih delov, ki so bili v izreku carinske odločbe o varstvenem ukrepu odvzema predmetov taksativno našteti, ter zaradi izostanka kakršnekoli skrbi pri varovanju celotnega bagra ravnanje carinskega organa tožene stranke protipravno in zato tudi nedopustno. Med takim ravnanjem in propadom bagra je jasno izkazana vzročna zveza z nastalo škodo.
