<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sklep II Ips 375/2008
ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.375.2008

Evidenčna številka:VS0010828
Datum odločbe:11.09.2008
Opravilna številka II.stopnje:VSL I Cp 3071/2007
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije

Jedro

V primerih kumulacije tožbenih zahtevkov, ki temeljijo na različni podlagi, se pristojnost in pravica do revizije (prvi odstavek 39. člena ZPP) določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Navedba zgolj ene, skupne vrednosti ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe sporne vrednosti, ta pa ima za posledico nedovoljenost revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je oporoka O. M. z dne 27.9.1996 neveljavna, in da je izročilna pogodba, ki sta jo sklenili toženka in pokojna O. M. dne 22.11.1996, nična ter toženi stranki naložilo, da tožniku povrne odmerjene pravdne stroške.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi o pritožbenih stroških.

Zoper sodbo je pravočasno vložila revizijo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – UPB3, Uradni list RS, št. 73/2007 in 45/2008) v zvezi z 8. in 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga, da revizijsko sodišča sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje drugemu sodniku sodišča prve stopnje.

Revizija je bila po 375. členu ZPP vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki jo je v premoženjskopravnih sporih (tak je tudi obravnavani) mogoče vložiti zoper pravnomočne sodbe na drugi stopnji, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega 1.000.000 SIT oziroma 4.172,93 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP).

Tožnik je s tožbo uveljavil dva zahtevka, ki temeljita na različni podlagi. Zahteval je namreč ugotovitev neveljavnosti oporoke in ugotovitev ničnosti izročilne pogodbe, oboje zaradi oporočiteljičine nesposobnosti za razsojanje. Pravno podlago prvega zahtevka predstavlja drugi odstavek 59. člena Zakona o dedovanju (ZD, Uradni list SRS, št. 15/76 – Uradni list RS, št. 67/2001), drugega pa 56. in 103. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ, št. 29/78 – 57/89). V primerih takšne objektivne kumulacije tožbenih zahtevkov se pristojnost in pravica do revizije (prvi odstavek 39. člena ZPP) določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

Tožnik je kot vrednost spornega predmeta navedel 2.150.000 SIT (sedaj 8.971,79 EUR), in sicer skupno – nediferencirano za oba zahtevka, tožena stranka pa tako označeni vrednosti ni oporekala. Navedba zgolj ene, skupne vrednosti pa ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe sporne vrednosti, ta pa ima za posledico nedovoljenost revizije (prim. pravni mnenji občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16.12.1993 in 14.12.1994, Poročilo o sodni praksi VS RS, št. II/93 str. 12 in Pravna mnenja 2/94 str. 5). Vrhovno sodišče jo je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo, s tem pa tudi v reviziji vsebovan predlog za povrnitev revizijskih stroškov.


Zveza:

ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.ZD člen 59, 59/2.ZOR člen 56, 103.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zMjI=